Teater groze: viteški tabor in srednjeveške mučilne naprave na Starem gradu Celje (foto, video)


Knežje mesto se je še enkrat več vrnilo v srednji vek. Na srečo ne v duhu in misli, temveč v dvodnevni prireditvi Dežela celjska vabi z vitezi, oprodami, grofičnami, spletičnami in ostalimi oživelimi srednjeveškimi liki.

Eno od temačnih strani tistega časa pa lahko spoznate z obiskom stalne razstave srednjeveških mučilnih naprav v Friderikovem stolpu, imenovane Teater groze.

Grajsko dvorišče oživelo v duhu svojega časa

srednjeveski-dan-celjski-gradLetos se je na grajskem dvorišču predstavilo več kot 80 likov iz različnih srednjeveških družbenih slojev, od plemištva do obrtnikov, trgovcev, trubadurjev in ostalih. V njihovi koži so sodelovali ljubitelji zgodovine in umetnosti iz Slovenije,  Hrvaške, Češke in Slovaške.

Ogledali smo si lahko viteški tabor, otroci so sodelovali v srednjeveško obarvanih igrah, delavnicah, ogledali so si animirane nastope in podobno.

Teater groze v Friderikovem stolpu

Ob tej priložnosti je v kleti Friderikovega stolpa zaživel Teater groze, stalna razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja.  Gre za prvo tovrstno razstavo v grajskem kompleksu, ki jo spremlja tudi dvojezična zloženka s tekstom dr. Andreja Studna, kustosa razstave, ki skozi tekst obiskovalce uvede v doumevanje na razstavi predstavljene tematike.

Na razstavi v kleti Friderikovega stolpa so tako na ogled: železna oz. Nuernberška devica, natezalnica, zasliševalski stol, kolo za lomljenje, pranger,  sekira s tnalom, sramotilne maske, sramotilna piščal ter sramotilne gosli. Pranger je za potrebe razstave Zavodu Celeia Celje v trajno last odstopil Zgodovinski arhiv Celje.

Teater groze pritegne z mučilnimi napravi od 16. do 18. stoletja

dezelaceljska-1-3Razstava obiskovalce popelje v srhljive svet srednjega veka. Obdobje je zaznamovalo strašno  in okrutno nasilje nad človeškim telesom. Prav fizično nasilje naj bi iz telesa žrtve iztrgalo resnico o zločinu. S pomočjo barbarskih muk in ostrega zasliševanja z raznimi mučilnimi napravami, se je pravosodje dokopalo do priznanja, saj je obsodba sledila samo po priznanem načinu. Težje zločine so kaznovali s smrtjo. 

Na morišču se je odvijal pravi teater groze, spektakel, v katerem je v ospredje stopil rabelj, ki je moral brezhibno opraviti usmrtitev. Po načelu “kruha in iger” se je množica vedno radovedno zbrala in spremljala nečastne smrti. Naj je šlo za razčetverjanje, strašno strtje s kolesom, obešanje, obglavljenje, utopitev ali smrt na grmadi, vse metode so vedno pritegnile množice. 

Morija se je nadaljevala do 18. stoletja, ko je vzklila ideja, da gre za barbarsko početje. Zaradi tega so se nekateri razsvetljenci začeli upirati in nastajati so začeli zapisi proti barbarskim načinom mučenja. V zadnji četrtini stoletja je bila tako odpravljena tortura, Jožef II. pa je leta 1787 prepovedal smrtno kazen. 

Kljub temu pa ne moremo mimo vprašanja, če smo danes zares bolj civilizirani kot včasih. Glede na aktualno dogajanje in številne rituale povsod po svetu iz tega vidika ne moremo govoriti o napredku človeštva. Obiščite Stari grad Celje in Teater groze ter preverite sami. 

Oglejte si še fotogalerijo z grajskega dogajanja:

[ngg_images source=”galleries” container_ids=”576″ display_type=”photocrati-nextgen_basic_thumbnails” override_thumbnail_settings=”1″ thumbnail_width=”170″ thumbnail_height=”120″ thumbnail_crop=”1″ images_per_page=”12″ number_of_columns=”4″ ajax_pagination=”0″ show_all_in_lightbox=”0″ use_imagebrowser_effect=”1″ show_slideshow_link=”0″ slideshow_link_text=”[Show slideshow]” order_by=”filename” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]

Evelin Brodnik, Tina Ožvald

 

grobelnofest-polsi-klik