Klopi so se zbudili, čas je za zaščito

cepljenje-klopiTudi to pomlad bo v Zdravstvenem domu Celje potekala akcija cenejšega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu “Zdravo v naravo”

 Zdravstveni dom Celje bo tudi to pomlad poskrbel za dostopnejšo zaščito pred nevarno virusno boleznijo, ki jo prenašajo klopi. Akcija cenejšega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) “Zdravo v naravo” bo tokrat potekala v soboto, 7. aprila, med 8. in 15. uro. Cena cepljenja bo 20 evrov.

Cena cepljenja je enotna za odrasle in otroke, v okviru akcije pa se lahko cepijo vsi, tudi tisti, ki ne živijo v Celju, in tisti, ki imajo osebnega zdravnika izbranega drugje. Naročanje ni potrebno, cepljenje pa bo potekalo na Gregorčičevi 5. Odrasle bodo cepili v nekdanji ambulanti nujne medicinske pomoči poleg Reševalne postaje v ZD Celje, otroke pa na Dispanzerju za šolske otroke in mladino. Kdor ima cepilno knjižico, naj jo prinese, plačilo pa bo možno samo z gotovino.

Kaj je KME in kako poteka?

KME je zelo resna okužba centralnega živčnega sistema, za katero ciljanega zdravila ne poznamo, zato na  potek bolezni ne moremo vplivati, lahko le lajšamo simptome.  Bolezen poteka v dveh fazah. V prvi fazi ima bolezen nespecifične znake, ki so zelo podobni gripi. To so, denimo, splošna utrujenost, slabo počutje, vročina, bolečine v vratu in glavi, bolečine v mišicah, bolečine v sklepih, vrtoglavica in slabost, bolnik lahko tudi bruha. Prvi znaki se pojavijo v povprečju od sedem do štirinajst dni po ugrizu okuženega klopa, prva faza pa traja od dveh do sedmih dni. Po prvi fazi bolezni se bolniki počutijo bolje in so v naslednjih tednih (do 20 dni) navadno brez posebnih bolezenskih težav. Nato sledi druga faza bolezni, za katero so značilni visoka vročina, močan glavobol, otrdel vrat, bolečine v vratu, vrtoglavica, slabost in bruhanje. Če virus poleg vnetja možganskih ovojnic povzroči tudi vnetje možganskega tkiva, se znakom meningitisa pridružijo še tresenje prstov rok in jezika, težave z zbranostjo in mišljenjem ter različne stopnje motenj zavesti, v hudi obliki tudi koma.

Postencefalitični sindrom obrne življenje na glavo bolniku in bližnjim

Smrtnost zaradi KME ni visoka, pri odraslih bolnikih znaša od enega do dveh odstotkov, vendar bolezen pogosto pusti trajne posledice, ki obrnejo življenje na glavo tako bolniku kot njegovim bližnjim. Približno 5% bolnikom ostanejo trajne ohromitve, ki so najpogostejše v področju kolčnih in ramenskih mišic, pri več kot tretjini bolnikov pa se razvije postencefalitični sindrom. Kaže se z glavobolom, utrujenostjo, slabim počutjem, tresenjem, slabšim sluhom, motnjami ravnotežja, težavami z zbranostjo in slabšim obvladovanjem stresnih situacij. Težave so pogosto takšne narave, da bolnik pravzaprav nima kaj konkretnega pokazati, kljub temu pa ga močno omejujejo v vsakdanjem življenju, resne so tudi socialne posledice teh težav. Mnogi bolniki z ohromitvami morajo svoje življenje povsem spremeniti, še posebej bolniki s prizadetimi dihalnimi mišicami, ki vse življenje potrebujejo dihalni aparat. Takšne posledice bolezni življenja ne obrnejo na glavo le bolniku, temveč tudi njegovi okolici, predvsem družini.