Med predsedniškimi kandidati nobenega Celjana. Koga smo volili v preteklosti in koga bomo tokrat?

06. 10. 2017 14:19

22. oktobra 2017 bodo potekale volitve za predsednika republike, kjer se bo za omenjeni položaj potegovalo devet kandidatov.

Zanimalo nas je, kako smo se Celjani glede predsednika republike odločali v preteklosti, dodajamo pa tudi anketo z vprašanjem koga nameravate podpreti tokrat.

Med kandidati za predsednika republike ni nobenega Celjana, sta pa dva Štajerca, ki pa imata trenutno najnižjo izmerjeno podporo.  Za to mesto se potegujejo aktualni predsednik Borut Pahor, kamniški župan Marjan Šarec, koprski župan Boris Popovič, predsednica stranke NSi Ljudmila Novak, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, evropska poslanka Romana Tomc, predstavnica stranke Glas za otroke in družine Angela Likovič, predsednik Zedinjene Slovenije Andrej Šiško in članica SLS Suzana Lara Krause.

Devet predsedniških kandidatov z devetimi vizijami za Slovenijo bo imelo še nekaj dni časa, da prepriča potencialne volivce. Kako pa bodo volili Celjani? Nekaj indikatorjev smo poiskali na predsedniških volitvah leta 2012.

Leta 2012 Borut Pahor osvojil Štajersko  in Celje

Spomnimo, v prvem krogu volitev 11. novembra 2012 so se za izvolitev potegovali trije predsedniški kandidati. Po podatkih državne volilne komisije je največ glasov prejel Borut Pahor, sledi mu Danilo Türk, ki se je prav tako uvrstil v drugi krog volitev, za njim pa še Milan Zver. Volilna udeležba je bila 46,68-odstotna, najnižja od dosedanjih predsedniških volitev v samostojni Sloveniji.

Tudi rezultati so bili v nasprotju s predvolilnimi javnomnenjskimi raziskavami, ki so zmago v prvem krogu skoraj enotno napovedale Türku. Po mnenju analitikov je Pahor pridobil podporo predvsem na račun soočenj, Türku pa je škodila nizka volilna udeležba. Predsednik Republike Slovenije je tako postal Borut Pahor, ki je zmagal s 67,37 odstotki.

Pahor je sicer pred petimi leti brezkompromisno prepričal tudi Celjane. V volilni enoti Celje je zbral prepričjivih 71,8 % glasov.  Znotraj te ga je denimo v okraju Celje I, ki zajema območje krajevnih skupnosti, Svetina, Teharje, Štore, Ljubečna, Vojnik, Frankolovo, Strmec pri Vojniku, Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ostrožno, Hudinjo, Lavo, Dečkovo naselje in Dobrno zbral  73,39 odstotkov glasov udeležencev volitev,  Danilo Türk pa 26,61 odstotkov.

Borut Pahor je bil najbolj priljubljen kandidat tudi v 1. volilnem okraju Šentjur pri Celju, kjer je zanj glasovalo kar 80,02 odstotkov volilnih upravičencev. Za primerjavo, Danilo Türk je v tem okraju prepričal manj kot 20 odstotkov volivcev.

Pet let pred tem je v 2. krogu med Danilom Türkom in Lojzetom Peterletom v celjski volilni enoti prvi dobil nekaj odstotkov višjo podporo od povprečja (70:30).

Leta 2002 je v celjskih volilnih okrajih (razen Mozirja) zmagal dr. Janez Drnovšek (proti Barbari Brezigar), v približno enakem razmerju kot na državni ravni.

Leta 1997 in 1992 smo v vseh okrajih celjske volilne enote izvolili Milana Kučana,

Volilna udeležba na Celjskem z leti drastično pada

Morda bi Danilo Türk užival večjo podporo ob povečani udeležbi na predsedniških volitvah leta 2012. Zanimivo je namreč dejstvo, da je bila prav na Štajerskem zabeležena najnižja volilna udeležba. Pri samem dnu sta bili prav volilni enoti Maribor in Ptuj, takoj za njima pa je bilo Celje z 41,30 odstotno volilno udeležbo.

Kot zanimivost naj omenimo, da je nizka volilna udeležba na Štajerskem stalnica, saj je bila omenjena regija tudi leta 2007 pri samem dnu po volilni udeležbi. Do predsedniški volitev 2012 pa je volilna udeležba vsepovsod bistveno upadla za več kot 10 odstotkov. Podobne trende pa lahko zasledimo po vsej Sloveniji. Leta 2007 je bila slovenska volilna udeležba 58,46 odstotna, leta 2012 pa 42,41 odstotna. Celjske volilne enote so bile vedno pod slovenskim povprečjem.

Sodeč po podatkih Državne volilne komisije iz leta 2012. Borut Pahor uživa močno podporo v Celju z okolico. Ali bo ob podobnih rezultatih užival tudi to volilno jesen? V obzir moramo vzeti tudi zaskrbljujočo nizko udeležbo na volitvah, ki se je v zadnjih desetih letih znižala za povprečno 15 odstotkov. Na podlagi tega lahko sklepamo, da bo letos rekordno nizka volilna udeležba. Ali je prav to recept za uspeh Pahorja?

ANKETA: koga boste podprli tokrat

V tokratni anketi vas sprašujemo, komu boste zaupali svoj glas na letošnjih predsedniških volitvah:

Koga boste volili za predsednika republike?

*foto – soočenje na TV Slovenija (vir: arhiv MMC RTV)

Oznake:
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
550 queries in 6,208 seconds.