Dan po volitvah je na robu celjskega središča pogorel znameniti Rakušev mlin, 111 let spomeniško zaščitena stavba, ki že nekaj let čaka boljše čase, ki bi oživile eno najbolj zanimivih mestnih arhitektur.
Pred dnevi smo objavili informacijo Mestne občine Celje, kjer so predstavili strokovno mnenje, ki pravi, da je stavba nevarna, da se nekontrolirano zruši. Občina je tudi že izbrala izvajalca rušitve. Sedaj se čaka še na mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Pri civilno-družbeni skupini Urbana gverila menijo, da je takšna vnema pri odstranitvi poškodovanega objekta nenavadna. Sami izražajo zahtevo, da se območje zavaruje in naj se raziščejo možni motivi požiga ter se šele nato pristopi k sanaciji ali rušenju. “Zanima nas, kdo je krivec za požar, saj je naključij kar veliko, možnih motivov prav tako, zato bi bila temeljita preiskava velike škode na kulturni dediščini nujna,” zaključujejo v sporočilu na svojem Facebook profilu.
O usodi Rakuševega mlina je videoporočala tudi TV Slovenija.
bR
Dodano naknadno – celotna izjava Urbane gverile
Ob nedavnem požigu Rakuševega mlina in včerajšnji objavi prispevka na dnevniku RTV se pojavlja vprašanje, zakaj bi zdaj nekateri tako radi pohiteli z rušitvijo objekta. Bojda so nekateri strokovnjaki po dogodku (preventivno?) napovedali zrušitev poškodovanega objekta takorekoč že pri močnejšem vetru, kar pa se pri včerajšnjem oranžnem alarmu in z vetrovi vse do 90 km/h očitno ni zgodilo. Glede na to, da so bile ocene o varnosti pretirane, predlagamo, da se rušitev objekta odloži in pridobi drugo mnenje neodvisnih strokovnjakov. Nastala je ogromna škoda in županu ne bo treba izpolniti svoje obljube o obnovi. Občina naj bi po poročanju zdaj že celo imela tudi izvajalca rušitve. Takšna vnema pri odstranitvi poškodovanega objekta je nenavadna, vendar pa morda nekaterim ne čisto nerazumljiva. Še zlasti, ker niso razjasnjene okoliščine požiga. Če bo objekt dokončno podrt, tudi nikoli ne bodo. Naša zahteva je, da se območje zavaruje in naj se raziščejo možni motivi požiga ter se šele nato pristopi k sanaciji ali rušenju. To posredno zahteva tudi Zavod za ohranitev kulturne dediščine, ki trdi, da mora biti podana ocena o trdnosti materialov. Zanima nas, kdo je krivec za požar, saj je naključij kar veliko, možnih motivov prav tako, zato bi bila temeljita preiskava velike škode na kulturni dediščini nujna.
