Svetovna zveza za medicino spanja (WASM) je letošnji svetovni dan spanja, ki je bil 17. marca, obeležila s sloganom »Spite trdno in negujte življenje«.
Ob tej priložnosti so v družbi Medis v sodelovanju s Slovensko skupino za spanje, ki deluje pod okriljem Sekcije za klinično nevrofiziologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, organizirali pogovor s specialistkama za motnje spanja (na sliki) o pomenu spanja, o težavah zaradi pomanjkanja spanja in vedno bolj pogostih motnjah spanja.
Znanost je namreč dokazala, da dobro spanje pomembno vpliva na našo dejavnost čez dan ter da se zdravje in dobro počutje začneta s spanjem.
Pomanjkanje trdnega spanja prispeva k slabši kakovosti življenja zaradi slabše učne uspešnosti ali delovne učinkovitosti. V nekaterih primerih lahko povzroči hudo prekomerno dnevno zaspanost, ki je povezana s številnimi nesrečami na delovnem mestu in v prometu.
Slovenska skupina za spanje si že nekaj let prizadeva za osveščanje laične in strokovne javnosti, da je treba težave s spanjem jemati resno. »Težave s spanjem, ki jih ne moremo pripisati neustrezni higieni spanja in budnosti, je potrebno poročati izbranemu družinskemu zdravniku. Ta osebo s sumom na motnjo spanja napoti k specialistu nevrologu somnologu ali pulmologu somnologu ter usposobljenim zdravnikom specialistom nevrologom in pulmologom. Pri tem se v Sloveniji soočamo s pomanjkanjem izobraženega kadra s področja motenj spanja in premajhnim številom laboratorijev za motnje spanja. Skladno z evropskimi smernicami, ki priporočajo en laboratorij na 100.000 prebivalcev, bi morali v Sloveniji nujno povečati zmogljivosti za celostno obravnavo motenj spanja, saj je trenutno Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana edina ustanova pri nas, ki ima akreditiran laboratorij za motnje spanja in zagotavlja celostno obravnavo odraslih bolnikov z nevrološkimi motnjami spanja,« je razložila izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., iz Centra za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
»Motnje spanja se pogosto pojavljajo tudi že pri otrocih in mladostnikih. V Sloveniji pa imamo trenutno le en center v Splošni bolnišnici Celje, ki omogoča celovito diagnostiko in zdravljenje motenj spanja v pediatrični populaciji,« je poudarila asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., iz Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov v Splošni bolnišnici Celje.
Zakaj je spanje tako pomembno? Ker je nujno potreben proces za preživetje.
• V spanju se obnavljajo celice telesa in kratkoročni spomin se spreminja v dolgoročnega.
• Spanje vpliva na izločanje hormonov (melatonin, kortizol, rastni hormon…).
• V spanju se izloča nevrodegenerativna substance beta amiloid, ki povzroča degenerativne bolezni možganov, predvsem demenco.
• S spanjem je povezano energijsko ravnotežje: ponoči energijo kopičimo, da jo lahko čez dan porabljamo.
• Pri posameznikih s pomanjkanjem ali motnjami spanja se pojavijo presnovne nepravilnosti, največkrat sta to debelost in sladkorna bolezen tipa 2. Glavne mediatorje škodljivih presnovnih učinkov zaradi nezadostnega spanja povezujejo z aktivnostjo nevroendokrinega sistema, kamor spada tudi stresni odziv, ki vpliva na povečan apetit.
• Pomanjkanje spanja povezujejo tudi z duševnimi boleznimi, kot so depresija, anksioznost in psihoza.
Kar 90 različnih motenj spanja
Po mednarodni klasifikaciji motenj spanja (ICSD 2014) poznamo kar 90 različnih motenj. Motnja spanja pomeni, da je zaradi spanja ponoči moteno naše delovanje čez dan. Najpogostejša je kronična nespečnost, s katero se sooča do 20 odstotkov odrasle populacije. Vse več je motenj dihanja v spanju s pridruženo prekomerno dnevno zaspanostjo (med moškimi 14 odstotkov in med ženskami 5 odstotkov). Vsakodnevno prekomerno dnevno zaspanost povzročajo tudi motnje gibanja v spanju (sindrom nemirnih nog in pridruženi periodični gibi udov v spanju), za katerimi trpi 5 do 10 odstotkov odrasle populacije. Naraščajo tudi cirkadiane motnje spanja, ki so vezane na nereden ritem budnosti in spanja zaradi dela v izmenah, nočnega dela ali pa samo neurejenega ritma, ki ga narekuje sodobno življenje z uporabo spleta pozno v noč.
Posledice motenj spanja so lahko zelo hude
Neprepoznane in nezdravljene motnje spanja lahko vodijo v srčno žilne bolezni. Motnje dihanja v spanju so nevarne za možgansko kap, srčni infarkt in nenadno smrt s spanju. Huda prekomerna dnevna zaspanost je lahko tudi vzrok nesreč na delovnem mestu in v prometu, in prav zato je bil lani posodobljen Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil, usklajen z evropsko direktivo, ki prinaša spremembe na področju bolezni, ki povzročajo prekomerno dnevno zaspanost. Ob prisotnosti simptomov patološke prekomerne dnevne zaspanosti oseba ne izpolnjuje več pogojev za neomejeno vozniško dovoljenje oziroma se ji izda začasna nezmožnost za vožnjo motornih vozil. Pri tem evropska direktiva spodbuja tesnejše sodelovanje različnih zdravstvenih strok za čim bolj celostno obravnavo motenj spanja.
Evropski dan narkolepsije – 19. marec
V Sloveniji verjetno okoli tisoč bolnikov z narkolepsijo, čeprav jih je s postavljeno diagnozo le okoli 60 V Sloveniji je trenutno okoli 60 bolnikov s potrjeno diagnozo narkolepsije. Retrospektivna raziskava vseh bolnikov z diagnozo narkolepsije, ki so bili obravnavani v Centru za motnje spanja na UKC Ljubljana, je razkrila, da je prevalenca pri nas (1,85/100.000) bistveno pod povprečjem drugih razvitih držav, kjer je ocenjena na 0,02 do 0,05 % populacije (Evropa, ZDA, Azija). Glavni simptom narkolepsije je huda prekomerna dnevna zaspanost, ki jo subjektivno ocenimo s 3 pomočjo Epworthove lestvice zaspanosti (www.zaspan.si) in jo skupaj s preostalimi simptomi narkolepsije učinkovito zdravimo. Za potrditev diagnoze je potrebno polisomnografsko snemanje v laboratoriju za motnje spanja.
