Kaj so povedali gostje tradicionalnega, že petega jesenskega sklopa mini simpozijev


Letošnjo jesen je na pobudo in pod okriljem Teozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin Celje (TKBAK) in Mestne občine Celje, začel potekati že peti sklop treh mini silmpozijev, tokrat na temo in pod krovnim naslovom ŽIVETI KULTURO MIRU.

dscn3047Simpoziji se odvijajo v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje. Obiskovalci lahko tako v prijetnem vzdušju poslušajo redko slišane znane goste. To jesen je bilo govora o tematiki, kako s svojimi dejanji in udejstvovanji dejansko prispevati k boljšemu svetu oziroma miru na zemlji.

Naslov drugega simpozija, ki se je odvijal preteklo soboto je bil «KULTURNA DEDIŠČINA DRŽAVLJANA SVETA – darila in svarila kulturne dediščine« 

Spodaj si preberite razmišljanja in poglede gostov:

dr. MACA JOGAN, slovenska sociologinja, doktorica sociološke znanosti

Naslov predavanja: Vzgoja za mirno sožitje med ljudmi

Spoštovanje človeškega dostojanstva drugega človeka ni nekaj, kar bi se v osebnosti (mladega) človeka pojavilo samo po sebi. Veliko vlogo v oblikovanju moralnih vrlin imata vzgoja in izobraževanje na vseh ravneh: od družine preko izobraževalnih ustanov do raznolikih društvenih združenj. V različnih oblikah socializacije se želene osebnostne lastnosti lahko oblikujejo s pozitivno identifikacijo z vzorniki/cami; ponotranjenje vrednot, ki jih pooseblja vzorniška oseba (aktualna ali zgodovinska) s svojim delovanjem, pa je učinkovitejše, če je povezano z negativno identifikacijo in z zavestnim zavračanjem dejanj, ki so nasprotna vzorcu strpnega sobivanja in sodelovanja z drugimi. Za sedanje mlade generacije na Slovenskem je spoznavanje grozodejstev fašizma in nacizma (ki so jih doživljali in se jim upirali predniki) primerno izhodišče za oblikovanje humane, miroljubne in svobodoljubne osebnosti.

NEŽA KOGOVŠEK ŠALAMON, višja znanstvena sodelavka in direktorica Mirovnega inštituta

Naslov predavanja: Kako migracijska politika prispeva k državljanstvu sveta? a

V iskanju načinov, kako uresničiti idejo državljanstva sveta, se izrisujejo številne dileme. Trenutna svetovna globalna ureditev temelji na trdno zasidranih temeljih, kot so nacionalna država in nanjo vezano državljanstvo, meje, mejna kontrola in mejni dokumenti. Videti je, da ti temelji za del svetovnega prebivalstva zlasti z globalnega severa ne predstavljajo pretirane ovire, ovire pa so nepremostljive za večino prebivalstva globalnega juga. V situacijah vojn, konfliktov, množičnih kršitev človekovih pravic, preganjanja, ekoloških nesreč in revščine del prebivalstva išče načine za preselitev. Glede na ovire, ki obstajajo, del tega prebivalstva išče načine, kako ovire zaobiti in posledica so tudi neregularne migracije. Nekateri ljudje tako namesto ‘rednih’ poti (tako tistih, povezanih z dokumenti, kot tudi transportnih) uporabijo tista sredstva, ki jim preostanejo. Na drugi strani, v državah prihodov, jih pričaka novi svet ovir, zaradi katerih se nekateri odločijo ostati nedokumentirani, drugi zaprosijo za azil, tretji so vrnjeni ali se vrnejo v svojo državo.

img_1233KAREL GRŽAN, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, publicist, scenarist

V teh dneh je izšla knjižica patra Karla Gržana: “Ob 500 letnici reformacije 95 tez pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od hrematizma”. Avtor bo v svojem razmišljanju povzel zapisane teze, ki koreninijo v žlahtni kulturni in duhovni dediščini.

ARISTID HAVLIČEK – TILI, dolgoletni teozof, okultist, škof SKC

Naslov predavanja: BITI DRŽAVLJAN SVETA: identiteta, strah in zaupanje v svetu sprememb a

Govora bo o zanimivi tematiki, ki se bo dotikala kulture strpnega sobivanja različno mislečih iz raznih kulturnih okolij in o umetnosti medsebojnega spoštovanja in preseganja različnosti.

Predavatelj se bo dotaknil tudi področja narodne identitete in pripadnosti kot kvalitete ter iz tega izvirajoče problematike, na drugi strani.

Med drugim bo pojasneval temeljne principe za uspešno preseganje drugačnosti in ustvarjanje pogojev za kvalitetno sobivanje prežeto s zaupanjem, v multikulturnem svetu nenehnih sprememb.

Izbrano tematiko bo osvetljeval tudi iz zornega kota teozofije – filozofije, ki nas vodi v občutenje globjih ravni zavesti in katere prvi izmed treh njenih temeljnih ciljev je »Ustvariti jedro splošnega bratstva med ljudmi, ne glede na raso, narodnost, družbeni položaj in spol.«

Kot primer bo navedel nekaj znanih filozofov in aktivistov, ki so s svojim udejstvovanjem, delovanjem in zgledom veliko prispevali in pripomogli pri uresničevanju širjenja bratstva med ljudmi.

dr. NINA MEYERHOF, ustanoviteljica in predsednica organizacije »Children of the Earth«

Naslov predavanja: Kam spadam? Kam ti spadaš? Ali pripadamo eni človeški družini? a

Biti rojen z eno nogo v svetu z eno kulturo in z drugo nogo v svetu z drugo kulturo, omogoča svobodo do raziskovanja moje pripadnosti.

Podarjeno mi je bilo slediti mojim koreninam in potovati po svetu. Skozi nabor izkušenj, ki sem jih pridobila sem se naučila, kako se kultura definira in da so ljudje samo ljudje, ki živijo od rojstva do smrti. Leta sem odkrivala razlike v kulturah in navadah, ki nas različno definirajo. Počasi sem spoznala, da smo vsi del ene človeške družine in da smo vsi državljani sveta, rojeni v kulturo, katera nas nauči verjeti, kaj je naša resnična identiteta. Torej, vprašanje je, kako se osvoboditi in preiti nad tančico ter tako priti do skupnega razumevanja, da imamo vsi potencial postati svetovni državljani in biti del ene človeške družine.

pralnica-celje-polsi-klik