Med 15. in 18. majem bo na celjskem sejmišču več kot 320 direktnih razstavljavcev in še 403 zastopanih iz skoraj 30 držav sveta na sejmih ENERGETIKA, TEROTECH-VZDRŽEVANJE, EKO ter VARJENJE IN REZANJE predstavilo celovite, inovativne rešitve na področju energetike in ekologije za poslovno javnost in gospodinjstva. Sejemsko dogajanje bo ponudilo številne koristne odgovore o

»V ospredju sejemskega dogajanja je trajnostni vidik, razstavljeni izdelki so okolju prijazni ter energetsko visoko učinkoviti,« je razstavni program na današnji novinarski konferenci povzela Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica družbe Celjski sejem d.d.. Ne le v razstavnem delu, tudi v spremljevalnem programu bodo največji strokovnjaki svojega področja odgovorili na najbolj aktualna vprašanja vsebinskih področij štirih sejmov.

Brezplačna svetovanja, primeri dobrih praks in strokovna tekmovanja

Za posameznike in gospodinjstva bodo zagotovo koristni prikazi primerov dobrih praks, kot je razglasitev najboljših, energetsko najbolj učinkovitih objektov v okviru Nagradnega natečaja Energetsko učinkoviti objekti 2012, ki ga skupaj pripravljajo Celjski sejem, Eko sklad in Dnevnikova priloga Moj dom. Za priznanja se letos poteguje 13 prijaviteljev oz. objektov, od tega gre v petih primerih za poslovne objekte.

Obetajo pa se tudi številna energetska svetovanja, kjer bodo obiskovalci dobili konkretne nasvete, kako se lotiti energetsko učinkovite obnove ali novogradnje oz. varčno, okoljsko odgovorno bivati. Vsak dan med 10. in 17. uro se bodo na razstavnem prostoru Eko sklada v sejemski dvorani L1 lahko obiskovalci pogovorili s svetovalci energetsko svetovalne mreže ENSVET (www.ensvet.si). Brezplačno energetsko svetovanje s področij učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (OVE) jim bo v pomoč pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb ali pa pri snovanju optimalnih rešitev za novogradnje. Najbolj pogoste teme svetovanja bodo: toplotna zaščita elementov stavbnega ovoja, sodobno zunanje stavbno pohištvo z vgradnjo, sodobne naprave za pridobivanje toplote in hladu, različni sistemi ogrevanja prostorov, sodobno centralno in lokalno prezračevanje prostorov, sistemi za pripravo tople sanitarne vode, atraktivni sodobni načini uporabe OVE (lesne biomase, energije sonca, toplote okolice), vprašanja povezana z bivalnim ugodjem in kakovostjo bivanja, osnovnimi gradbeno fizikalnimi pojavi oziroma težavami ter rabi energije na splošno. Svetovalci ENSVET priporočajo, da se obiskovalci za obisk pripravijo, in sicer naj s seboj prinesejo potrebne podatke o zgradbi, ogrevalnih napravah, porabi goriva, projekte, skice, ponudbe za izvajanje del in predračune.

Do informacij iz prve roke bodo prišli tudi vsi, ki razmišljajo o postavitvi svoje sončne elektrarne, o energetskih učinkovitosti v luči globalnih trendov bodo spregovorili Siemensovi strokovnjaki, o modrem gospodarstvu ali »kako zaslužiti z učinkovito rabo energije« pa bo govora na seminarju, ki ga pripravlja Energetika.NET. Zanimiva razprave pa se obeta tudi na Dnevu centra ponovne uporabe, ki ga pripravlja Okoljsko raziskovali zavod, pa tudi na delavnici kogeneracija na zemeljski plin, ki jo v sodelovanju s Celjskim sejmom pripravlja GIZ DZP. Predstavljene bodo tako prednosti in trendi na trgu, kakšen je postopek postavitve, obratovanja in vzdrževanje enote soproizvodnje električne energije in toplote (SPTE), pa tudi primeri dobrih praks SPTE v Sloveniji.

Na sejmih bomo znova izvedeli, kje se izobražujejo najboljši instalaterji strojnih instalacij, pa tudi kdo so najboljši varilci.

Obiskovalcem sejmov bo podrobnejši pregled dnevnega dogajanja na sejmišču na voljo na spletni strani www.ce-sejem.si. Sejmi bodo odprti vsak dan od 9. do 17.30 ure, cena vstopnice znaša 7 EUR za odrasle, za dijake in študente pa 4,5 EUR.

Najnovejši dosežki industrije, novi materiali …

Sejem Energetika prinaša največjo ponudbo novosti na področju učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije za zadovoljevanje vse večjih energetskih potreb. Predstavilo se bo največ ponudnikov opreme in storitev za pretvorbo sončne energije v električno energijo v zadnjih letih, vse več je ponudnikov SPTE izkoriščanja biomase in geotermalne energije. Na ogled bodo novosti v končni rabi energije (novosti v ponudbi klimatskih naprav, toplotnih črpalk, hladilnih sistemov, kotlov za različne energente, zalogovnikov toplote, ogrevalnih teles, elektroinštalacijskega materiala …). Pomemben del razstavnega programa pa predstavljajo tudi ponudniki s področja avtomatizacije, nadzora in upravljanja sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja (tudi z rekuperacijo) in razsvetljave ter celovitih rešitev za energetsko sanacijo stavb. Veliko pozornosti pa bo namenjeno tudi financiranju energetskih projektov (naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije, nepovratne finančne spodbude za 2012, ukrepe učinkovite rabe energije, zmanjšanje drugih emisij v zrak, gospodarjenje z odpadki, naložbe na področju varstva voda ipd.), pojasnjujejo v Celjskem sejmu.

Sejem Terotech-Vzdrževanje prinaša številne novosti na področju industrijskega vzdrževanja. Ogledati si bo mogoče ponudbo elementov in sistemov za avtomatizacijo industrijskih procesov ter industrijske robote. Predstavili se bodo ponudniki industrijskih olj in maziv, ki so prijazna do človeka in okolja, industrijskih cevi in priključkov iz različnih materialov, ponudniki industrijskih pnevmatik, ventilov za krmiljenje nevtralnih in agresivnih plinov in tekočin v industriji. Na ogled bo ponudba za učinkovito regulacijo svetlobe, števcev delcev in senzorjev kakovosti olja, paletnih transportnih sistemov, specialnih vakuumskih prijemal in dvižnih magnetov. Predstavljene bodo rešitve za meroslovje, naprave za industrijsko odpraševanje in za filtracijo oljne megle tudi za najzahtevnejše aplikacije v protieksplozivni izvedbi, pa tudi naprave za pranje industrijske embalaže v proizvodnji in logistiki ter uparjalniki z novo tehnologijo obdelave odpadne vode v industriji.

Na sejmu Eko se med drugim obeta predstavitev biološke čistilne naprave, ki deluje brez elektrike in dodajanja preparatov. Na ogled bodo rešitve biotehnološkega čiščenja – predstavljeni bodo npr. biološki čistilci delcev na vodni osnovi, ki očistijo dele maščob in olj in pri tem ne škoduje uporabniku in okolju -, sodobno ekološko vozilo za praznjenje zvonastih zabojnikov, inovativne rešitve za ravnanje z odpadki – ravnanje z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji ter drugimi odpadki, ki nastanejo kot stranski produkt v številnih dejavnostih. Obiskovalci se bodo lahko na zabaven način poučili o ustreznem ločenem zbiranju odpadkov, predstavljene bodo celovite rešite za kakovostno ravnanje z odpadki ter sistemi za zbiranje in uporabo deževnice v hiši ali na vrtu. Podjetje Simbio, ki srbi za zbiranje in odvoz odpadkov v 12 občinah Savinjske regije, na sejmu napoveduje praktično predstavitev pravilnega ločevanja odpadkov.

Sejem Varjenje in rezanje pa prinaša najbolj celovito ponudbo opreme in materialov za varjenje, spajkanje in rezanje, ponudbo tehničnih in medicinskih plinov, aplikativnih rešitev za področje procesne tehnike, avtomatizacije varilnega procesa vključno z robotizacijo, zaščitnih sredstev in opreme, v razstavnem programu pa si bo mogoče med drugim ogledati tudi ponudbo plemenitih kovin za industrijske namene. Razstavljavci zagotavljajo, da materiali in tehnologije postajajo energetsko manj zahtevne, okolju bolj prijazne in zagotavljajo visoko kakovost izdelkov.

V Grand hotelu Sava v Rogaški Slatini so dijaki Gimnazije Celje – Center in I. gimnazije v Celju pripravili literarni večer, ki je bil namenjen predvsem ruskim gostom. V slovenščini in ruščini so recitirali pesmi Aleksandra Sergejeviča Puškina ter zapeli nekaj najbolj tipičnih ruskih pesmi.

Že šest let imajo dijaki Gimnazije Celje – Center in I. gimnazije v Celju možnost učenja ruščine. Ruščino kot tretji tuji jezik poučuje profesorica Darja Poglajen, ki je tudi pobudnica slatinskega literarnega večera. Šolski pouk popestrijo z vrsto dejavnosti – večkrat si ogledajo gledališke predstave ruskih avtorjev ali obiščejo koncerte z rusko tematiko. Vsaki dve leti organizirajo v Celju večer ruske kulture. Doslej so pripravili dva večera z naslovoma Trenutek pomnim dragoceni in Povabilo na čaj. Na teh prireditvah dijaki recitirajo, pojejo, igrajo in plešejo. Letos aprila so se udeležili Mednarodnega festivala ruske otroške pesmi v Mariboru, kjer so dijaki v dveh kategorijah dosegli prvo mesto. Čaka jih še sodelovanje na Mednarodnem festivalu ruskih pesmi Blagoslovi me, moj talisman.

Ker je v slovenskih zdraviliščih vse več ruskih gostov, še posebej pa v Rogaški Slatini, so vzpostavili stik s slatinskimi hoteli. V Grand hotelu Sava so bili veseli pobude, da bi pri njih nastopili za ruske goste, saj je teh v tem času veliko. Po pisanju Financ naj bi med prvomajskimi prazniki v slatinskih hotelih prenočevalo okrog tisoč Rusov, Rusi pa naj bi v tem času predstavljali 90 odstotkov vseh gostov.

V četrtek, 3. maja 2012, se je v Grand Hotelu Sava zbralo precejšnje število ruskih gostov, ki so z veseljem prisluhnili domačim pesmim in melodijam, pri petju pa so se s svojim glasom celo pridružili slovenskim dijakom. Nad programom, ki je potekal pod mentorstvom profesorjev Darje Poglajen in Gregorja Deleje, so bili Rusi navdušeni in na koncu so se nastopajočim zahvalili z glasnim aplavzom ter skupnim vzklikom спасибо (hvala).

V spodnjem videoposnetku lahko poslušate Puškinovo pesem Talisman v slovenski in ruski različici.

Zato je Simbio ta teden na določenih lokacijah postavil premične zabojnike, v katere lahko prinesete baterije, zdravila, čistila, kozmetiko, ostanke lakov, barv, odpadna olja, akumolatorje, škropiva, neonske cevi, tonerje in odpadno elektronsko opremo.

Premični zabojnik bo stal na posamezni lokaciji skupaj s strokovnjakom iz Simbia po eno uro od ponedeljka do sobote, od 12. do 19.15 ure. Podrobnosti najdete na letaku, ki vam ga je podjetje poslalo po pošti ali pa si jih preberite tukaj.

Akcija zbiranja nevarnih odpadkov bo trajala do 28. maja, nato pa jo bodo ponovili še jeseni. Če pa se boste med obema terminoma kdaj znašli v dilemi, kam z nevarnimi odpadki, jih lahko kadarkoli sami odpeljete v vam najbližji zbirni center in jih brezplačno oddate.

100 najbolje plačanih slovenskih menedžerjev je lani skupaj prejelo več kot 21 milijonov evrov bruto. Za uvrstitev nanjo je bilo tokrat potrebno najmanj 147 tisoč evrov bruto prejemkov, piše poslovni.Dnevnik.si. Vsak na lestvici je v povprečju mesečno zaslužil 17.600 evrov bruto.

Colarič je za lanskoletno vodenje Krke dobil 659 tisoč evrov bruto. 521 tisočakov bruto je dobil član uprave Krke Aleš Rotar, na tretjem mestu je z malo manj kot pol milijona evrov bruto prejemkov generalni direktor Scania Slovenija Harald Woitke.

Najbolje plačani menedžerji na Celjskem

Najvišje, na 13. mestu je predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina, takoj za njim pa generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko z dobrimi 265 tisoč evri letno. Zanimivo je, da si je Zorko mesečno plačo prejšnji mesec znižal za kar četrtino. S tem naj bi želel zaposlenim pokazati, da se je treba do stroškov racionalno obnašati, piše Siol.

Na 20. mestu je z 246 tisoč evri bruto prvi mož Banke Celje Dušan Drofenik. Pomenljivo, člani uprave Banke Celje so po zaslužku celo prehiteli kolege iz NLB, čeprav je banka skoraj polovični lastnik Celjanov, poroča poslovni.Dnevnik.si.

Kot rečeno, bodo plače nekaterih doslej najbolje plačanih menedžerjev znane šele v drugi polovici leta. Med njimi javnost težko pričakuje objavo zaslužkov v Gorenjski banki, Banki Koper, Perutnini Ptuj, Ljubljanskih mlekarnah in nekaterih zavarovalnicah, saj so vodilni v teh družbah velikokrat zasedali visoka mesta na lestvici najbolje plačanih menedžerjev.

Kot poroča poslovni.Dnevnik.si, pa žal nikoli ne bomo izvedeli, koliko so v svoje žepe pobasali vodilni iz SCT, Zvon Ena Holding, CPM,… Družbe so objavile stečaj, zato svojih letnih poročil ne bodo več objavljale.





Več preberite v člankih:

Najbolje plačani slovenski menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov

Dušan Zorko bo imel za četrtino nižjo plačo

foto: Ajpes

Posredovalo je 91 gasilcev s 23 vozili PGE Celje ter PGD Celje-Gaberje, Lokrovec, Ostrožno, Škofja vas in Zagrad-Pečovnik, ki so iz objektov izčrpali vodo ter očistili cesto nanosa in jo sprali.

Neurje s točo je ob 18.35 zajelo tudi območje občine Šentjur. Meteorna voda in mulj sta v Šentjurju zalila 15 stanovanjskih objektov, trgovski center ter gostinski objekt. Sprožila sta se dva manjša plazova, ki sta zaprla lokalno dovozno cesto, ogrožata pa cesto nad plazom. Prav tako je plaz zajezil potok Voglajno.

V Loki pri Žusmu je veter podrl drevo preko ceste. Posredovalo je 63 gasilcev iz PGD Šentjur, Slivnica, Lokarje in Loka pri Žusmu, ki so iz objektov izčrpali vodo, čistili prostore, odstranili podrta drevesa in čistili ceste.

Aktiviranih je bilo 8 pripadnikov Štaba Civilne zaščite Občine Šentjur, ki so zagotovili pomoč z delovnimi stroji, prav tako pa je pomoč pri odpravljanju posledic neurja nudilo preko 300 prostovoljcev oziroma občanov. Odpravljanje posledic se bo še nadaljevalo 5. maja 2012.

Tik pred neurjem je na njivi v Lokarjih med Šentjurjem in Dramljami, zasilno pristalo jadralno padalo.

Ob 19.06 je območje občine Šmarje pri Jelšah zajelo neurje z močnimi nalivi. Meteorna voda je zalila garažo in delavnico v stanovanjski hiši v Strtenici. Gasilci PGD Zibika so izčrpali vodo in nudili pomoč domačim pri čiščenju prostorov.

Prav tako je zaradi zamašenega odtočnega kanala meteorna voda zalila garažo in kletne prostore stanovanjske hiše v Zgornjem Tinskem. Posredovali so gasilci PGD Loka pri Žusmu, ki so izčrpali vodo iz prostorov, jih očistili in očistili kanal.

vir: www.sos112.si

Prvo kresovanje na Špici so pripravili davnega leta 1992, udeležilo pa se ga je le nekaj članov kluba in prijateljev. Kmalu je »ta« kres prešel v Celjski mestni kres, od takrat pa vse do danes pa je ta kres glavno stičišče kresovanja v Celju. Letošnje kresovanje je bilo prvo po celoviti in dokončni obnovi Špice. Za varovanje kresa, ki so ga prižgali ob 21.30 uri, so skrbeli člani PGD Trnovlje. Kljub temu, da sam kres ni bil največji v zgodovini, pa je zaradi svoje kompaktnosti še nekaj ur razsvetljeval okolico Špice.

Za obiskovalce je bilo poskrbljeno z bogatim gostinskim programom, nagradnimi igrami in z raznovrstno glasbo, za katero je poskrbel DJ, pozabili pa niso niti na bogat srečelov, katerega glavna nagrada je bil nov kanu, vreden kar 700 €. Prav tako pa niso pozabili niti na najmlajše obiskovalce kresovanja, saj je v bližini prireditvenega prostora stal zabaviščni park.

Vabljeni tudi k ogledu spodnje foto galerije.

t/f: Dejan Hribernik

V Parku svobode v Celju je bila včeraj popoldne slovesnost ob državnem prazniku – dnevu upora proti okupatorju.  Pred slovesnostjo je pooblaščenec župana Stane Rozman na Mestni občini Celje sprejel govornika Toneta Partljiča, predstavnika Veteranskega društva Sever Antona Fermeta, predsednika PVD Sever za celjsko območje Antona Šmida, predstavnika OZ veteranov vojne za Slovenijo Darka Sevška in predstavnika Združenja borcev za vrednote NOB Staneta Meleta.

Slavnostni govornik na prireditvi je bil pisatelj Tone Partljič, program pa so oblikovali praporščaki, Orkester slovenske policije, učenci Osnovne šole Lava, ki so prepletli verze pesnice Bine Štampe Žmavc in pevska glasbena razmišljanja ter povezovalka Marijana Kolenko.

Povezovalka Marijana Kolenko je slovesnost sklenila z besedami: »Danes moramo združiti vse pozitivne sile in energije, da bomo ustvarili novo pomlad, pomlad čistega duha, pomlad veselega srca, brez nestrpnosti, nezaupanja in žalosti. Zase in za naše mlade generacije moramo ustvariti pogoje, da bomo vsi lahko rekli: Verujem v čudež, da bo v vsaki hiši, v vsakem mestu rekel človek človeku » RAD TE IMAM!

Mestna občina Celje je letos med drugim objavila natečaj za 4 prosta delovna mesta. Iskala je občinske redarje. Na razpis se je prijavilo kar 225 kandidatov!

Javna služba za nedoločen čas je danes prej izjema kot pravilo, zato se občani vneto zanimajo, ali bo občina razpisala še kakšno tovrstno delovno mesto. Na občini pravijo, da letošnji kadrovski načrt tega ne predvideva.

Visoko število prijav na delovno mesto ni nič več nenavadnega. V podjetju MIK Celje so  naprimer nedavno iskali enega novega sodelavca, na razpis pa se je prijavilo več kot 200 kandidatov. Namesto enega so službo dobili kar štirje komercialisti, nam je pojasnila predstavnica podjetja Teja Vrečko Luknar. Sicer pa vse prispele prošnje hranijo in ko potrebujejo kader, na razgovor povabijo tudi te kandidate.

Se tudi vi sprašujete, kako je sploh mogoče med več kot 200 kandidati objektivno izbrati najbolj primerne sodelavce?

Tina Vrečko iz MO Celje je za Celje.info pojasnila, da je za uradniški položaj redarja od več kot 200 vlog razpisnim pogojem ustrezalo približno 120 vlog. Toliko kandidatov se je uvrstilo v drugi krog. Občina jih je povabila na pisni preizkus znanja, na katerem je bilo najbolj uspešnih 32 ljudi. Z vsakim izmed njih se je pogovorila komisija. Najprej je izbrala 7 najprimernejših kandidatov, s katerimi je opravila še en razgovor. Na podlagi le-tega pa smo meščani dobili 4 nove redarje.

Ni kaj, postopek terja veliko časa, zato najbrž ni čudno, da mnoga zasebna podjetja uberejo enostavnejšo pot. Ciljamo predvsem na zaposlovanje preko poznanstev in sorodstvenih vezi. Če te sreče nimate, naj vas potolažimo. Obstajajo tudi delodajalci, ki iščejo znanje in pridne roke. Le veliko več prošenj morate poslati na različne naslove, da jih najdete.

In kaj delodajalci danes pravzaprav iščejo? Med drugim najbolj potrebujejo zidarje, voznike tovornjakov, prodajalce, natakarje, komercialiste in kuharje. Manjkajo tudi kovinarji, strojniki, elektroniki in računalničarji na vseh stopnjah izobrazbe, pravijo na celjskem Zavodu za zaposlovanje.

Na drugi strani pa nam je Vladka Geršak Preskar iz Elektra Celje iz prve roke pojasnila, da pri njih zaposlujejo predvsem  visoko kvalificiran in kompetenten kader. Letos je podjetje z 642 zaposlenimi razpisalo 7 prostih delovnih mest.

V Mestni občini Celje je bilo sicer konec marca letos registriranih 3.309 brezposelnih. Kot so nam povedali na zavodu, se je v prvih treh mesecih leta zaposlilo 422 ljudi. Kljub temu se je brezposelnost v  primerjavi z lanskim decembrom povečala za 2 odstotka.

t&f: Š. Kumer

Minulo nedeljo je pri cerkvi sv. Jožefa v Celju potekal že tradicionalni 7. blagoslov motorjev in motoristov. Člani motosekcije Elektra Celje, ki so v želji po varni vožnji tudi letos blagoslov organizirali, so se znova odrezali odlično in privabili veliko število članov številnih klubov od blizu in daleč.

Župnik Jože Planinšek, ki je vodil nedeljsko mašo in blagoslov, je v nagovoru poudaril, da je blagoslov motorjev postavljen ob bok najprej praznovanju nedelje kot takšne, nato nedelje, ko se spominjamo Kristusovega vstajenja in velikonočne skrivnosti ter nedelje, ko se spominjamo 7. obletnice  izvolitve papeža Benedikta XVI. na papeški prestol.

Med drugim je župnik v nagovoru in kasneje v pridigi govoril o  tveganju, ki je sestavni del življenja motoristov in ki ga prav motoristi na nek način simbolizirajo. Zato je prav, da si vsake toliko vzamejo čas in razmišljajo o življenju ter se oprejo na tisto, kar je povsem trdno. Po besedah Planinška je potrebno znati združevati oboje: življenje in tveganje.

Župnik Jože Planinšek med blagoslovom.

Pri maši je kljub slabi napovedi vremena prisostvovalo okoli 200 motoristov in motoristk. Med blagoslovom, ko so namesto zborovskega petja “peli” motorji, so motoristi v dar prejeli rožni venček. Po maši je Planinšek vsem motoristom zaželel mirno in varno vožnjo.

Številni motoristi in motoristke so se v želji po varni vožnji udeležili blagoslova.

Vabljeni k ogledu spodnjega video posnetka, kjer lahko prisluhnete celotni pridigi, katere rdeča nit je bila posvečena motoristom. Vabljeni pa tudi k ogledu galerije fotografij, ki smo jih posneli pred, med in po blagoslovu motoristov in motorjev.

v/t/f: eH

V petek, 20. aprila dopoldan,  je Celje napolnila pozitivna energija, ki je izvirala iz glavnega trga knežjega mesta. Tu se je ob enajsti uri pričel 7. festival prostovoljstva. Pripravila sta ga Celjski Mladinski Center in Mestna Občina Celje. Udeležili so se ga prostovoljci vseh starosti, mnogi nastopajoči in radovedni mimoidoči.

Nadvse simpatične nastope in zanimiv program so pripravili Osnovna šola Glazija, I. osnovna šola Celje, Društvo Sožitje s plesno skupino Iskrice, Srednja zdravstvena šola Celje, Društvo tabornikov Rod II. grupe odredov Celje in Studio za ples Celje IGEN.

Nagrade prostovoljcem iz različnih področjih, sta podelila Polona Ocvirk in Primož Brvar. Med nastopi so bile predstavljene še organizacije teh prostovoljcev. Na osmih stojnicah smo tako lahko spoznali delovanje Društva Salizijanski mladinski center Celje, Društvo tabornikov Rod II. skupine odredov, Društvo Sožitje, Društvo Hospic, KŠOC, Šent, Evropska prostovoljna služba in Celjski Mladinski Center.

Vabimo vas še k ogledu video posnetka, kjer smo ujeli nekaj simpatičnih in ganljivih nastopov, ki pozivajo prav vsakogar k prostovoljstvu.