Komorni moški zbor Celje z letošnjo sezono zaključuje že 63. leto neprekinjenega delovanja. V čast visokemu jubileju so minuli četrtek v Narodnem domu pripravili redni letni koncert, kjer so kot gostje nastopili učenci petja Glasbene šole Celje.

Zgodovina Komornega moškega zbora Celje sega v daljno leto 1949 kot pevski ansambel ljudskega gledališča v Celju. Vse od ustanovitve je zbor z uspehi močno zaznamoval celjski in celotni slovenski zborovski prostor. Zbor je v svojem neprekinjenem delovanju prejel kar 29 najvišjih priznanj za pevske dosežke na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih in ni potrebno posebej poudarjati, da sodi v sam vrh najeminentnejših pevskih sestavov knežjega mesta.

Povezovalka koncerta Alja Tihle Hren ter učenci GŠ Celje; spodaj mag. Primož Mavrič, prof. in učenca GŠ Celje.

Zadnji večji uspeh je zbor doživel junija lani na mednarodnem zborovskem tekmovanju “Anton Bruckner” v avstrijskem Linzu. V številni konkurenci visokokvalificiranih zborov iz vsega sveta je Komorni moški zbor Celje prejel srebrno odličje in priznanje za najboljši moški zbor tekmovanja.

Zbor zadnjih pet sezon vodi dirigent prof. David Preložnik. V preteklosti so zbor vodila znana imena slovenske dirigentske in glasbene srenje – prof. Egon Kunej, prof. Ciril Vertačnik, prif. mag. Vid Marcen, prof. Janez Bole, prof. Katja Gruber (Kovač), prof. Samo Ivačič, prof, Mihaela Pihler in prof. Simon Jager.

Številni obiskovalci so uživali v pestrem in kvalitetnem programu.

Na 63. rednem letnem koncertu so se predstavili z obširnim repertoarjem iz slovenske ter tuje ljudske in umetne glasbene zakladnice. Kot gostje so nastopili učenci petja Glasbene šole Celje, ki so se predstavili z odlomkom iz Mozartove opere Fiordiligi, Dorabella in Don Alfonso, z odlomkom iz operete Vesela vdova ter Kneginje Čardaša. Pester in kvaliteten glasbeni program, ki ga je povezovala Alja Tihle Hren, je dokaz več, da se za kvaliteto glasbe in glasbenih izvajalcev v knežjem mestu tudi v prihodnje ni bati.

Komorni moški pevski zbor je znova dokazal, da sodi v sam vrh najeminentnejših sestavov knežjega mesta.

Vabljeni k ogledu video posnetkov nekaterih pesmi, ki smo jih lahko slišali na rednem letnem koncertu v Narodnem domu.

v/t/f: eH

Koncert Gorana Bojčevskega z gosti

Goran Bojčevski je umetnik, ki je v Celje prinesel glasbeno svežino, nove navdihe in popestril dogajanje našega malega mesta. Čeprav vrhunski glasbenik, ki hodi po visoki ravni glasbene umetnosti, Goran ostaja preprost in prijeten sogovornik.

V torek, 15. maja, je Bojčevski s tremi priznanimi glasbenimi gosti pripravil magični koncert. Predstavil se je s svojo avtorsko glasbo, ki izvira iz ljubezni do življenja in nas popelje skozi zanimive zgodbe, čustva in navsezadnje ponudi inspirativno katarzo. Skupaj z organizatorjem – zavodom Celeia Celje, so poslušalcem pripravili navdihujoč in sproščujoč glasbeni večer.

Koncert Gorana Bojčevskega z gosti

Koncert s sledečimi glasbeniki: Goran Bojčevski (skladatelj glasbe in klarinet), Matija Dedić (klavir), Tomaž Marčič (harmonika) in Žiga Golob (kontrabas), je gostil Celjski dom. Ob čudovitem in toplem ambientu, so nas odlični ustvarjalci glasbe popeljali na pot ritmov, vse od Makedonije do Salzburga.

Goran Bojčevski prihaja iz Makedonije, ki ga je zaznamovala s svojim sončnim temparamentom. Kljub njegovemu bogatemu etno ustvarjalnem tonu, je Bojčevski pod lučjo klasike izvrsten virtuoz. Med njegovimi mentorji lahko zasledimo svetovno znana imena. Izpopolnjeval se je pri profesorju Petku Radevu. Trenutno pa opravlja podiplomski študij pri profesorju Aloisu Brandhoferju, na prestižni Univerzi v Salzburgu, Mozarteum.

Poleg tega, da je na mnogih tekmovanjih osvojil prvo mesto, se lahko pohvali tudi z zaključenim študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki ga je končal z odličnim uspehom.

Ravno tako je pester nabor njegovih delovnih okolij in glasbenikov s katerimi je sodeloval in še sodeluje. Med prvimi velja omeniti Vlatka Stefanovskega, s katerim je posnel zgoščenko, ki bo izšla v juniju. V Sloveniji pa ga večina pozna tudi kot člana etno glasbene skupine Terrafolk.

Več o mladem, prijetnem in imenitnem glasbeniku lahko preberete v spodnjem intervjuju, objavljenim v tekstovni in video obliki. V videu si lahko ogledate tudi izseke sijajnega koncerta.

Intervju z umetnikom, skladateljem Goranom Bojčevskim:

1. Nam lahko predstaviš svojo življenjsko in najverjetneje hkrati, ustvarjalno pot?

Moja življenjska pot je, seveda, povezana z glasbo. Začel sem v zgodnjih letih, v bistvu pri osmih letih starosti sem začel s klarinetom in je moja prva ljubezen, z muziko. Potem so se stvari stopnjevale in je prišlo do tega, da sem čez recimo deset let začel tudi skladati glasbo in sem odkril še ta talent  v meni in danes ustvarjam na več področjih z različnimi glasbeniki, uveljavljenimi. Tako da, mi je to super. Glasba in življenjska pot, to je edina moja življenjska pot, seveda, me je pripeljala tudi v Slovenijo. Tukaj sem končal študij v Ljubljani na Akademiji. Nato sem nadaljeval svoj študij v Salzburgu, vmes sem delalv Ljubljanski Operi in igral v različnih orkestrih klasične glasbe. Potem sem seveda občutil še strast do skladanja, do komponiranja in do ostalih zvrsti glasbe, tako da v bistvu na nek način izpopolnjujem vse stile, zvrsti glasbene, klasiko, etno jazz in tako naprej.

2. Omenil si sodelovanje s priznanimi glasbeniki, nam lahko morda podaš še kakšna imena?

Ja seveda, nastopal sem v bistvu v različnih projektih. Redno sodelujem z znanim kitaristom Vlatkom Stefanovskim. Sem njegov gost. Zdaj smo naredili svoj projekt z njegovim bendom, Kapodaja se reče in smo posneli CD, ravno, januarja, v Skopju. Ta izide junija. Imam veliko koncertov tudi z drugimi. Tako kot ste videli včeraj, z Matijo Dedićem. Tudi z različnimi izvajalci iz bivše Jugoslavije. Z glasbeniki, ni da bi zdaj vse našteval. V bistvu zelo rad sodelujem v različnih projektih in se prilagajam, zato, ker mi dajo širino. Seveda tudi v klasični glasbi imam dosti koncertov, predvsem v Avstriji nastopam s klasično glasbo, ker končujem magisterij. Imam odličnega profesorja in mentorja, ki je v bistvu bivši dirigent iz Berlinske Filharmonije in me je veliko stvari naučil. Lahko rečem, da sem mu zelo hvaležen.

3. Kako pa uspeš uskladiti življenje doma, z družino in svoje glasbeno, ustvarjlno življenje.

To je dobro vprašanje. Mislim, če se hoče, se vse da. Samo je kar zahtevno, ker preklopiti, recimo po koncertih ali po raznih turnejah priti domov, kjer je eno redno življenje in tako mora biti,  je res težko. Ampak to je vse stvar navade, tako da druga nam ne preostane. Seveda imam otročka majhnega, sineka, za katerega sem tudi napisal skladbo. Zadnja skladba (iz včerajšnjega koncerta) je bila posvečena ravno njemu in to mi v bistvu daje še dodatno ljubezen in del za ustvarjanje. Tako da, potem tukaj se te stvari prepletajo. Je pa res težko z odra stopiti v normalno življenje, ampak gre.

4. Kaj ti še, poleg sina, daje inspiracijo, navdih?

Različne stvari. Seveda, predvsem ljubezen do življenja in do lepih stvari. Skladam ponavadi ponoči, ko je mir. Ljubezen do lepih stvari, do narave, do ljudi in tako naprej.

5. Zaupaj nam še, kako se počutiš v Celju, svojem novem domačem kraju?

V Celju se počutim odlično. Imamo umetniško četrt, ki sem jo odkril. V bistvu, mi se nekako vohamo umetniki in sem prišel sem in zdaj imam atelje, kjer ustvarjam, pišem muziko, delam razne projekte. Ravno tu se zgodi v tem ateljeju, da občasno zažuramo, ampak to je vse v roku službe, tako da, super se počutim.

Goranu Bojčevskemu se zahavljujemo za pravljični koncert in prijeten intervju.

t/f/v: Patricija Čamernik

Vsak pevski zbor je predstavil tri pesmi, katerih večina je ohranjala spomin na slovensko ljudsko izročilo. Program je povezovala Urška Majcen, ki je predstavila vsak zbor posebej. Koncert je omogočil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki skrbi za finančno podporo kulturnemu sektorju, kljub odsotnosti kulturnega ministrstva. Celjani so tako zopet dokazali, da je Celje kulturno mesto, za kulturni utrip pa skrbijo vse občine. Utrinek koncerta si lahko ogledate na spodnjih povezavah.

F/T/V: Tina Ožvald

Minuli četrtek je v celjski Galeriji sodobne umetnosti potekalo odprtje razstave “Jaz, tukaj, zdaj”, ki ponazarja umetnikovo aktualno intimno doživljanje samega sebe in okolja v katerem živi. Obenem pa razstava ponuja edinstven vpogled v trenutno dogajanje na likovnem področju celotne Slovenije.

Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost Dolenjske, Bele krajine in Posavja je po desetih letih prerasla svoje ustaljene okvire in se širi na teritorij celotne Slovenije. Zasnova razstave temelji na izhodiščih prvotne bienalne razstave Pogled s pomembno razliko, saj pri izboru del sodelujejo posamezni kustosi devetih pomembnejših slovenskih regionalnih galerij, ki redno spremljajo razvoj sodobne likovne umetnosti.

Vloga vsakega kustosa je, da na določeno temo izbere po eno likovno delo iz zadnjih dveh let dveh umetnikov iz okolja delovanja galerije. Na razstavi z glasovanjem vseh sodelujočih kustosov izberejo posamezno delo, katerega avtor je nagrajen s samostojno razstavo v naslednjem letu. Tako skupinska bienalna razstava kot tudi razstava nagrajenega umetnika je na ogled v vseh galerijah, ki sodelujejo pri razstavi.

Razstava je postregla s številnimi zanimivostmi

V Celju so po besedah Barbare Rupel, kustosinje Galerije Božidar Jakac, izglasovali slikarja Uroša Weinbergerja iz Novega Mesta, ki se je z delom “Acid Rain” lotil pereče problematike vsakdanja.

Slovenske regionalne galerije, ki sodelujejo pri projektu in njihovi kustosi – selektorji razstavljenih likovnih del so: Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki s kustosinjo Barbaro Rupel; Galerija Murska Sobota s kustosom Robertom Inhofom; Galerija sodobne umetnosti Celje s kustosinjo Ireno Čerčnik; Galerija Velenje s kustosinjo mag. Mileno Koren Božiček; Gorenjski muzej, Kranj s kustosom dr. Damirjem Globočnikom; Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec s kustosinjo Katarino Hergold Germ; Mestna galerija Nova Gorica s kustosinjo Pavlo Jarc; Obalne galerije Piran s kustosinjo Majdo Božeglav – Japelj ter Umetnostna galerija Maribor s kustosinjo Meto Kordiš.

Nagrajeni slikar Uroš Weinberger in "Acid Rain"

Razstava Pogled na likovno umetnost Slovenije je glede na izhodišče, namen in cilj temeljnega pomena za slovenski prostor, saj ponuja edinstven vpogled na trenutno dogajanje na likovnem področju celotne Slovenije.

Vabljeni k ogledu spodnjega video prispevka iz otvoritve razstave, v galeriji fotografij pa si lahko ogledate nekaj del, ki smo jih posneli na otvoritvi.

v/t/f: eH

Dogajanje se je pričelo s prihodom vozil na železniško postajo, nato pa so lastniki jeklenih lepotcev le-te predstavili preštevilnim obiskovalcem. Malo po 10. uri so vozila zapeljala skozi »slavolok« na svojo 50 km oddaljeno panoramsko vožnjo proti Podčetrtku in nato nazaj proti prizorišču osrednjega dogajanja v Šentjur.

Na srečanju so bili predstavljeni starodobniki iz vse Slovenije. Marsikatero vozilo je bilo staro preko 50 let, nekatera pa tudi preko 80 let. Vozila so bila odlično ohranjena in izredno lepo obnovljena.  Skupina iz Nove Gorice je bila oblečena v tradicionalna oblačila, ki so se nosila v letih, ko so ta vozila prišla na ceste.

Zbrani množici obiskovalcev se je s svojimi starodobnimi kolesi predstavilo društvo  Rovtarji iz Škofje Loke, s plesno – fitnes točko so se predstavile še članice zumba skupine iz Aspare, za zabavo, ki je trajala še v pozne popoldanske ure, pa je poskrbel ansambel Unikat.

Oglejte si še bogato fotogalerijo s srečanja starodobnikov v Šentjurju (klik!)

Vabljeni k ogledu fotogalerije in video prispevka iz koncerta.

TFV: Nina Vrabec

Minulo nedeljo so letošnji Dnevi komedije prišli h koncu, zaznamovala pa jih je podelitev zgoraj omenjenih nagrad ter predstava Maks seks šop ali  Ni meja za pimpePka. Ob zaključku festivala sta nekaj besed spregovorila upravnica SLG Celje Tina Kosi in župan Mestne občine Celje, Bojan Šrot. Po njunih besedah so letošnji Dnevi komedije uspešno minili, kljub dejstvu, da se država letos ni odločila za finančno podporo. Zaradi tega je morda organizacija na trenutke potekala težavno, kljub temu pa so organizatorji Dnevov komedije festival uspešno izpeljali, kar je dokazovala tudi polna gledališka dvorana. Nato je oder prevzel Tone Partljič, ki je oznanil letošnje nagrajence Dnevov komedije:

ŽLAHTNI KOMEDIJANT DNEVOV KOMEDIJE 2012:

Matjaž Tribušon za vlogo Charlesa Smitha v komediji NOVEMBER Davida Mameta v izvedbi SNG Drama Ljubljana.

ŽLAHTNA KOMEDIJANTKA DNEVOV KOMEDIJE 2012

Vesna Pernarčič za vlogo Emmi Rothner v romantični drami PROTI SEVERNEMU VETRU v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj.

ŽLAHTNI REŽISER DNEVOV KOMEDIJE 2012:

Jaša Jamnik za režijo komedije 39 STOPNIC.

ŽLAHTNA KOMEDIJA DNEVOV KOMEDIJE 2012:

Predstava Patricka Barlowa in Johna Buchana 39 STOPNIC v režiji Jaše Jamnika in izvedbi Špas teatra.

ŽLAHTNA KOMEDIJA PO IZBORU OBČINSTVA DNEVOV KOMEDIJE 2012:

Predstava Vinka Möderndorferja NEŽKA SE MOŽI v režiji Jake Andreja Vojevca in izvedbi SNG Drama Ljubljana.

Kratkemu programu podelitve nagrad je sledila slovensko-hrvaška komedije Maks seks šop ali Ni meja za pimpePka v izvedbi Narodnega doma Maribor. V glavnih vlogah sta blestela Jagoda Kralj Novak in Gojmir Lešnjak – Gojc, ki sta se znašla v mariborski trgovini z erotičnimi pripomočki. Obiskovalce sta med predstavo tudi naučila veliko o delovanju in učinkovanju le-teh, s čimer sta razblinjala tabuje.

Letošnji Dnevi komedije so se tako zaključili v komičnem duhu. Sam festival je za mesto Celje izjemnega pomena, saj vsako leto marca za en mesec postane kulturno središče Slovenije, kjer se zberejo najvalitetnejša gledališča. Letos so se organizatorji še posebej potrudili z izbiro najboljših slovenskih gledališč, ki so s seboj pripeljala tudi odmevna imena v svetu režije (Vito Taufer, Matjaž Zupančil, Mile Korun id.), prav tako pa niso manjkali niti nekateri najbolj znani slovenski igralci (Gojmir Lešnjak – Gojc, Jurij Zrnec, Boris Kobal, Bojan Emeršič, Uroš Fürst id.). Kljub močnemu finančnemu primanjkljaju so Dnevi komedije 2012 potekali v profesionalni izvedbi, so se pa dražje cene vstopnic poznale na obisku nekaterih predstav, saj Slovensko ljudsko gledališče Celje kljub najkvalitetnejšim predstavam ni privabilo gostov v takšnem številu kot prejšnja leta. Med obiskovalci je največje navdušenje povzela Möderndorferjeva komedija Nežka se moži, ki črpa navdih pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta, Matiček se ženi. Nina Valič, Bojan Emeršič in Jurij Zrnec so odlično odigrali svoje vloge in obiskovalce popeljali v komično situacijo, ki je lahko zelo hitro realna. V podobni situaciji sta se znašla tudi Andrej Murenc in Barbara Medvešček v komediji Moje bivše, moji bivši. Tudi v vsakdanjem življenju se namreč prehitro ravnamo po instinktih, kar nas lahko privede do nesrečna konca. Z vprašanjem, v kaj se zaljubimo, se je ukvarjala tudi uprizoritev Proti severnemu vetru. Letošnji Dnevi komedije pa so s komično konotacijo dobro naslovili tudi kar nekaj družbenih problemov, začenši z aktualizirano predstavo Namišljeni bolnik, ki se osredotoči na pasti kapitalizma in na delovanje farmacevtske industrije. Dnevi komedije niso popuščali niti političnemu dogajanju, saj so se Matjaž Tribušon, Uroš Fürst, Jurij Zrnec in Alida Bevk v predstavi November neusmiljeno lotili spletk v političnem zakulisju. Tudi Boris Kobal in Gojmir Lešnjak – Gojc se v revolucionarni komediji Poslednji termina(l)tor lotevata vprašanj manjšine in odnosa večine do njih. Tako zanimiv in pester program je bil več kot očitno odličen recept za polne dvorane, različno tematsko opredeljene komedije pa so zadovoljile prav vsak okus.

Tina Kosi je ob zaključku napovedala, da se SLG  Celje že pripravlja na Dneve komedije 2013, kjer bo z vami tudi Celje.info.

F/T/V: Tina Ožvald

Alida Bevk, Jurij Zrnec, Uroš Fürst in Matjaž Tribušon

V petek, 23. marca, se je na letošnjih Dnevih komedije predstavila žanrsko malce drugačna gledališka uprizoritev. Gre namreč za politično satiro, ki je nastala pod peresom Davida Mameta, enega najizvirnejših ameriških dramatikov. Režiser Matjaž Zupančič je njegove besede udejanjil, z njimi pa se je na odrih celjskega gledališča predstavila SNG Drama Ljubljana.

Gre za kritiko sodobne ameriške realnosti, ki v ospredje postavlja ameriškega predsednika Charlesa Smitha (Matjaž Tribušon), ki je tik pred ponovnimi volitvami, na katerih pa mu procentualno slabo kaže. Prav zaradi tega potrebuje potezo, s katero bi pridobil karseda veliko potencialnih volivcev. Ker sam ni pretirano inteligenten, mu pri vodenju države pomaga njegov svetovalec Archer Brown (Uroš Fürst). Predsednik bi si lahko kar nekaj glasov izboril z blagoslovom dveh puranov, ki ju pripelje predstavnik nacionalnega združenja rejcev puranov (Jurij Zrnec). Zaplete pa se, ko ga pisateljica njegovih govorov, Clarice Bernstein (Alida Bevk) izsiljuje z lezbično poroko.

Igra je polna satire in črnega humorja, ravno to pa sta elementa, s katerima David Mamet razkriva politično zakulisje, polno izsiljevanja in manipulacij.

Tina Ožvald

(Foto: http://www.drama.si/)

Jože Sljehernik (igra ga Mlakar) je bogat človek, ki mu ni težko lagati, krasti, izdati prijatelja, ko mu ta več ne koristi, na cesto spoditi svoje mame v trenutku, ko ta nanj prepiše svoje premoženje, se po usluge odpraviti k prostitutki, mimogrede pa še klošarja oropati vsakršnega upanja v boljši jutri. Nekaj pa se v njem vendarle premakne, ko ga, po ponesrečeni izkušnji z drogo, obišče Smrt.

Posebnost komedije je, da je v celoti odigrana v verzih, pa tudi brez pevskih vložkov ne gre. Večina likov ima svojo pevsko točko, glavni lik jih ima celo več. Ves čas so na odru trije glasbeniki, ki s klavirjem, tolkali in bas kitaro dogajanje spremljajo z zvočnimi efekti, glasbeno podlago, sploh pa med pevskimi vložki nastopajočih. Torej gre pravzaprav za muzikal.

Če temu dodamo še posrečeno satiro sodobne družbe z nekaj situacijske komike, dobro igro in poseben čar primorskega dialekta, je razumljivo, da je bila predstava razprodana. Ponovili so jo tudi v nedeljo, 18. marca, v sklopu spremljevalnega programa festivala.

Lucija Čakš
(foto: www.sng-ng.si)

Vodja projekta Dejan Kojić nam je o načrtovanem snemanju filma povedal:

Film, ki ga snemamo, je v Angleškem jeziku in je žanr Akcija/Triller. Za razliko od preteklih projektov bo film veliko zahtevnejši in daljši (okoli 60 min).

Pred dvema letoma smo nekateri ljubitelji filma ugotovili, da imamo talent v ustvarjanju filmčkov. Prvi projekti niso bili daljši od osmih minut, a snemali smo jih tudi po devet ur.

Vedno smo uživali v ustvarjanju teh projektov in v užitek nam je bilo gledati izraze naših prijateljev, njihove reakcije na naše delo. Ob vsakem novem projektu smo pri svojem delu napredovali, vendar smo začutili, da v SLO jeziku ni mogoče pokazati toliko, kot je možno v kakšnem drugem. Zato sem se odločil, da napišem scenarij v angleškem jeziku.

Prevzele so me ideje Hollywoodskih filmov, v katere avtorji vložijo vse in še več. Scenarij za film, ki ga nameravamo posneti, je dolg 60 strani in vsebuje vse od akcije, psihologije, napetosti, romantike in strahu.

Na torkovi avdiciji bomo udeleženim predstavili idejo filma in vsak, ki se bo potegoval za vlogo z dialogom, bo dobil paragraf/stavek iz scenarija, ki ga bo odigral ustno, obenem pa bo moral pokazati izraz z mimiko telesa pred opazovalci in kamero. Na njej si bo svojo igro ogledal in lahko ocenil tudi sam.

Moj nasvet je, da se mora  igralec v igro povsem prepustiti in pozabiti na dogajanje okoli sebe ( kamere, občinstvo, trema itd.).  Za vse nas so pač to začetni koraki, saj še nihče še ni izkusil takšne zahtevne igre v živo.

Iskali bomo tudi določeno število statistov.  Znanje angleškega jezika pri tem ni potrebno.

Po končanem snemanju in montaži bo film premierno prikazan v kinu in poslan v Los Angeles, London in Beograd, na razne Agencije za filmske talente.

Vodja projekta Dejan Kojić vse zainteresirane vabi na torkovo avdicijo.

*Promocijska novica