V letu 2014 Evropa praznuje 600. obletnico pričetka koncila v Konstanci. Udeležili so se ga kar trije Celjski, Herman II., Friderik II. in Barbara Celjska kot soproga Sigismunda Luksemburškega. Tega istega leta neposredno pred odhodom na koncil, je bila Barbara okronana za nemško kraljico. V spomin na kronanje bodo v Pokrajinskem muzeju Celje pripravili vrsto dogodkov, katerih rdeča nit je Barbara Celjska.
Prvi med njimi je bil včeraj, ko so v dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru predstavili izvod knjige o Barbari Celjski v angleškem jeziku in hkrati ponatisnjeno knjigo Barbara Celjska, avtorice mag. Rolande Fugger Germadnik.
V sklop dogodkov spada razstava o življenju Barbare Celjske, ki jo bodo pripravili maja 2014. Barbara je namreč od vseh članov celjske hiše segla najvišje – bila je nosilka kar treh kron. Razstava bo zato odgovor na želje številnih obiskovalcev, ki izkazujejo veliko zanimanja za njeno življenje.
V dogajanje želijo vključiti vse generacije. Osnovnošolce bodo povabili k risanju portreta Barbare Celjske, saj je slovela kot izjemna lepotica. Učenci bodo lahko hkrati spoznavali srednjeveški način oblačenja. Dijake želimo pritegniti z ljubezensko liriko in sicer tako, da bomo pripravili recital srednjeveških in sodobnih ljubezenskih pesmi. K sodelovanju so povabili dijake I. Gimnazije Celje. Za odraslo populacijo bodo pripravili več predavanj na temo Barbare Celjske.
V letu 2014 bo Pošta Slovenije izdala spominsko znamko ob 600-letnici kronanja Barbara Celjske za nemško kraljico. Uradna predstavitev znamke bo v Pokrajinskem muzeju Celje 26. septembra 2014.
V letu 2014 bo Banka Slovenije izdala spominski kovanec za 2 €. Manjša razstava natečajnih predlogov za kovanec in uradna predstavitev kovanca bo v PMC 6. oktobra 2014.
O Barbari Celjski
Barbara Celjska se je rodila verjetno leta 1392 v Celju kot najmlajša hči Hermana II Celjskega in grofice Ane Schaunberške. Leta 1405 se je poročila z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim in bila istega leta okronana za ogrsko kraljico. Poroka je bila politična in odraz strateških interesov Sigismunda in Hermana II Celjskega. Leta 1411 so nemški knezi izvolili ogrskega kralja Sigismunda za vladarja Svetega rimskega cesarstva. Po uveljavljeni praksi so poleg kralja okronali tudi kraljico. Tako je postala Barbara Celjska rimsko nemška kraljica 8. novembra 1414 s kronanjem v Aachnu. To pa jo je s kraljem legitimno umeščalo v vrh državne oblasti. V Pragi je bila 11. februarja 1437 okronana za češko kraljico. Istega leta je umrl tudi kralj Sigismund. Leta 1441 je prišla na grad Mělník, ki je bil po češki tradiciji rezerviran za kraljice vdove. Umrla je 11. julija 1451 in je pokopana na Praškem gradu v katedrali sv. Vida, kjer so pokopani pomembni evropski vladarji.
Barbara Celjska je bila predstavnica grofov Celjskih, ki so se povzpeli v kroge evropskega visokega plemstva. Imela je pomembno vlogo pri vzpostavljanju miru med poljsko krono in nemškimi tevtonskimi vitezi ter pri zavezništvu med litvansko kneževino ter poljskim in ogrskim kraljestvom. Barbara Celjska je visok družbeni položaj uporabila tudi za pomoč Celjskim grofom. S Sigismundom sta leta 1408 ustanovila Zmajev red, v katerem so bili zbrani najožji cesarjevi zaupniki in takrat največja ter najpomembnejša evropska vladarska imena. Tudi Herman II. in Friderik II. sta bila sprejeta v elitni Zmajev red.
Barbara Celjska je bila ena najnaprednejših in svobodomiselnih žensk tistega časa. Obvladala je veščine diplomacije, govorila več jezikov in zagovarjala nove družbeno kulturne tokove. Zanimala jo je tudi astrologijo in alkimija. V času njenega življenja in tudi v novejšem zgodovinopisju je bila deležna negativne publicitete, vendar skušajo prikazati novejše študije objektivnejšo podobo Barbare Celjske.
