Z današnjo objavo razpisa za oddajo 623 poslovnih prostorov v Celjskem domu (površine, ki jih je do odhoda zasedala Jugoslovanska armada) se začenja 30-dnevni rok, v katerem Celjani pričakujejo rešitev dilem, kakšno vlogo naj bi v bodočnosti imela ta za Celje v preteklosti še kako pomembna stavba. Pred objavo razpisa je celjski IS na novinarski konferenci predstavil svoje načrte o bodoči podobi Celjskega doma.
Razpisne pogoje je pripravila posebna komisija, ki so jo sestavljali Miro Gradič, Alenka Kocuvan-Polutnik, Željko Cigler in Tone Šepec, občinski IS pa je komisijo, ki bo obravnavala vse prispele vloge na razpis dopolnil še z Jožetom Zimškom, Ivom Prodanom, Nenadom Firštem in Damjanom Vrečkom. Razširjena komisija naj bi presodila, komu oddati v najem poslovne prostore, ki so glede na razpisne pogoje primerni za kulturne, družabne, poslovno-promocijske, kongresne, trgovske, gostinske in druge tržne dejavnosti.
Razpon dejavnosti – omeniti velja tudi želje po igralnici – je dovolj širok, prednost pri izbiri najemnikov pa bodo imeli tisti interesenti, ki bodo ponudili program z najbolj zaokroženo ponudbo, v skladu z namembnostjo Celjskega doma.
Ali, kot je dejal predsednik komisije Miro Gradič: »V Celjskem domu je mesto za najemnike, ki bodo imeli dovolj denarja za oživitev prostorov, saj se je pri izbiri treba zavedati, da se bo moral Celjski dom živeti sam.« Jože Zimšek pa je k temu dodal, da v bodočnosti vidijo Celjani to stavbo kot živahen kulturno-družabni center, ki bo s prenovo železniške postaje ter ureditvijo Aškerčeve ulice v sodobno mestno ulico lociran v najlepšem predelu Celja.
Novi tednik, 25. 11. 1993
