Kultura globoko pod zemljo


Pokrajinski muzej Celje se je, podobno kot druge poklicne kulturne ustanove, znašel letos v težkem gmotnem položaju, predvsem zaradi deleža fínanciranja republiške Kulturne skupnosti, ki kulturo fínancira s tretjino ostanka dohodka. To je vplivalo, da so morali v Pokrajinskem muzeju nekatere dejavnosti enostavno črtati.

Tako so, žal, iz redne dejavnosti morali opustiti pripravo razstav, ki so skozi leto sicer krepko obogatile kulturno ponudbo Pokrajinskega muzeja, prav tako sanacijo Heraklejevega svetišča in nadaljevanje rekonstrukcije antične freske z najdišča pri Turški mački.

Z odmerjenimi novci pa niti ne vedo, kako bodo izpeljali svojo osnovno dejavnost, pri tem pa jih bijejo še stroški za elektriko, PTT, ogrevanje in druge dajatve, ki jim kljub varčevanju ne bodo kos. Tudi zaostajanje za osebnimi dohodki delavcev v Pokrajinskem muzeju, vseh skupaj je 15, je za ostalimi v občini vse bolj očitno. Čeprav potreb z kadri nimajo, pa v prihodnjih letih ne pričakujejo osipa. Dela pa je, na področju, ki ga pokriva pokrajinski muzej, veliko. Samo v Celju, na primer, izkopava o na dveh mestih, skupaj z Zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine, ki je glede težav v kulturi tudi v enakem položaju kot Pokrajinski muzej.

Na obeh najdiščih v Celju, v Savinovi in Gubčevi ulici, so strokovnjaki odkrili naselbinske naselitvene dele rimskega mesta Celeie. V Savinovi ulici so naleteli na tlakovano antično ulico in del reprezentančne hiše. Odkrili so prostor z mozaikom v izmeri 15 x 12 metrov.

V Savinovi ulici gradi Ingrad poslovni objekt in projektanti bodo skušali mozaik vkomponirati v novo stavbo. Našli so tudi izjemno dragocene freske, stensko slikarijo, ki je kombinirana s štukaturo.

»Najdeni primerki so za rimsko provinco zelo redki in primerjave je mogoče najti samo v Rimu,« pravi ravnateljica Pokrajinskega muzeja Vera Kolšek. Ker bo z dvigovanjem mozaika veliko dela, bodo Celjanom pomagale še druge strokovne ekipe, ki so jih za delo že pritegnili. Tako bodo mozaik prihodnji mesec že deponirali v muzeju in opravili posebne posege, tako da bodo ostali samo kamenčki, ki jih bodo pripravili za ponovno vzidavo. Enak postopek čaka strokovnjake še pri sestavljanju fresk. Takšna precizna in strokovna dela seveda trajajo več let in terjajo ob znanju še precej denarja. V Gubčevi ulici, na prostoru »Kreuh«, kjer Merx gradi gostišče, je drugo, nekoliko manjše najdišče, ki ga raziskujejo Zavodovi delavci.

Na tem prostoru so odkrili veliko gradbenih faz, ki se odražajo v različnih tlakih.

Našli so ognjišče, obdano s kamnitim robom in tlake z opeko. Na obeh najdiščih so odkrili še zanimive drobne najdbe, med njimi tudi novce, ki pomagajo določati kulturne plasti. Na prvem najdišču so se »dokopali« do 2., 3., in 4. stoletja n. š., na drugem pa so se zaustavili v četrtem stoletju našega stoletja.

Nekako simbolično, za gmotni položaj današnje kulture, mar ne?

V stoletjih pred nami takšnih problemov najbrž niso imeli, zato pa so lahko vse svoje moči in duhovna znanja porabili za bogato izročilo bodočim rodovom. Tem pa, zlasti v kulturi, še kako manjka novcev.

Novi tednik, 30. 3. 1989