Tanko zaplaval z dolgimi zamahi v maratonske vode


Celjski ultramaratonec Jože Tanko se te dni pripravlja na plavanje ob slovenski obali. Od Savudrijskega rta do Trsta namerava progo dolgo 45 km, preplavati v približno 13 urah. Tudi cvetoče morje, pravi, ga ne bo ustavilo, pesti da drži, da se ne bi srečal z morskimi psi.

O svojih načrtih je Tanko podrobneje spregovoril minuli teden, ko je v prostorih laške pivovarne sklical tiskovno konferenco. Prisotne je seznanil z delom v prihodnjih mesecih ter predstavil svojega managerja Borisa Tramška iz Ljubljane, ki bo v bodoče opravljal zanj organizacijska dela.

Po nastopu ob slovenski obali, kjer bo plaval sam, se bo odpravil v ZDA. Tam bo sodeloval na tekmovanju maratonskih plavalcev v Atlantic Cityu.

Po Tankovih besedah bo takrat njegova pripravljenost na višku, zato pričakuje solidno uvrstitev. Na pot pa se bo podal že nekaj dni pred pričetkom maratona, saj je način plavanja v Atlantiku kjer so močni morski tokovi, drugačen kot v našem morju. Maraton v Atlantic Cityu velja za najdaljšega na svetu, saj morajo plavalci preplavati progo, dolgo 42 kilometrov.

Po vrnitvi iz ZDA pa Jože Tanko še ne bo počival. Ima kup načrtov in ponudb iz različnih koncev sveta. Le pri denarnih sredstvih za potovanje na maratone se zatika, zato je njegova udeležba marsikdaj odvisna ravno od tega. Jeseni naj bi se tako udeležil italijanskega državnega prvenstva, po številnih tekmovanjih v »eksotičnih« deželah, predvsem na Havajih, kjer je treba preplavati progo v dolžini 8 kilometrov, ker pa so valovi visoki tudi do 7 metrov, velja to tekmovanje za zahtevno.

Jože Tanko letos ne razmišlja o tem, da bi skušal izboljšati svoj svetovni rekord v vztrajnostnem plavanju (ne da bi vmes p l a v ž e prekinil). Dosegel ga je lani, ko je preplaval v enem kosu progo dolgo 112,42 km, toda nekaj podobnega načrtuje za prihodnje leto.

Čeprav šteje že nekaj čez štirideset let, namerava prihodnje leto preplavati v enem kosu 130 kilometrov obale od Trsta do Benetk, plete tudi zamisel o plavanju ob celotni italijanski obali, kjer bi plaval okoli 15 kilometrov dnevno od Benetk do Otrantskih vrat, po drugi stremi pa poleg redne službe, ki jo opravlja v celjski Kovinotehni, razmišlja tudi o triatlonu, v katerem bi se rad poizkusil… Ko ga dvomljivci sprašujejo kako je vse to združljivo z njegovimi leti, brez zadrege odgovarja: »Leta so pri maratonskem plavanju prednost, ne pa ovira.«

Novi tednik, 27. 7. 1989