Na nedavnem zborovanju Zveze ženskih društev za okraj Celje smo iz referata tov. Helene Borovšak slišali, da je Zveza v dveh letih svojega obstoja razvila široko dejavnost in opravila pomembno delo med ženami v celjskem okraju. Okrajni odbor Z2D je v tem obdobju organiziral vrsto uspešnih posvetovanj o problemih, ki zadevajo družino (družbena prehrana, mlečne in šolske kuhinje, vprašanje proizvodnje in predelave živil, stanovanjske skupnosti, zdravstvena zaščita žene itd.).
Področje zdravstvene preventive žena pri nas doslej ni bilo zadostno obdelano. Da bi se ta preventivna dejavnost bolj razširila, je potrebna široka akcija vseh zainteresiranih organov in ustanov. Zveza ŽD zato predlaga, da bi se pri Svetu za zdravstvo ustanovila komisija, v kateri bi bili zastopani zdravstveni delavci, socialni delavci, prosveta. Zavod za socialno zavarovanje. Zveza ženskih društev in še nekateri. Take komisije naj bi se ustanovile pri vseh ambulantah in njihova prvenstvena naloga bi bila razpresti široko akcijo med ženami po vprašanju preventivne dejavnosti. Našim ženam je treba pomagati, da si regulirajo rojstvo otroka takrat, ko bodo za to izpolnjeni vsi pogoji, da bo mati lahko otroka pravilno vzgajala in vzredila. (Patronažna sestra in babica bi lahko na terenu opravili hvaležno nalogo s propagando kontracepcijskih sredstev). S tem v zvezi predlaga zveza
ŽD, da bi socialno zavarovanje prispevalo nekaj iz preventivnega sklada, da se nabava teh sredstev poceni. (To je storil tudi že Zavod za soc. zavarovanje v Mariboru).
Nadalje predlaga Zveza, naj bi se dopolnila komisija za odpravo plodu pri ginekološkem oddelku s socialno delavko in naj bi se v bodoče bolj kot doslej upoštevala socialna indikacija. Zveza se nujno zavzema tudi za poglobljeno družbeno-moralno in spolno vzgojo mladine in predlaga, naj bo to del šolskega programa na vseh šolah. V višjih razredih gimnazije in vseh srednjih šolah pa bi bilo nujno organizirati informativna predavanja, kjer naj bi bil poudarek na družbeno moralni in spolni vzgoji. Nikakor ne smemo vzgojno zanemariti tudi tiste mladine, ki zapušča šole — to skrb naj prevzame Društvo prijateljev mladine. Prav bi bilo, da bi se pri Svetu za šolstvo ali pa pri referatu za zdravstveno prosveto formirala komisija, v kateri bi sodelovali pedagog, zdravnik-ginekolog, psihiater, psiholog in socialni delavec. Svoje delo naj bi komisija razširila na vsa področja, kjer se nahaja mladina.
Zveza ženskih društev nadalje predlaga sindikalnim organizacijam, naj posvetijo več pozornosti mlajšim delavcem in delavkam v svojih tovarnah. Na vzgojo tovarniške mladine sploh radi pozabljamo in navadno gledamo samo na proizvodne uspehe. Vendar je ta mladina, bolj kot katerakoli potrebna, da jo z vso odgovornostjo vzgajamo v etiketi, srčni kulturi in medsebojnih odnosih med spoloma.
Tudi za mladince predvojaške vzgoje bi bilo prav, da bi se v zdravstvenovzgojne programe vnesla tudi spolna vzgoja.
Za delo med ženami na vasi so doslej poleg socialistične zveze dosti napravile tudi sekcije žena-zadružnic pri KZ. Pred našimi zadružnicami stoji vrsta novih, odgovornih nalog, zato priporoča ZŽD da pri volitvah v zadružne svete vsi politični forumi delajo v tej smeri, da pride v zadružne svete čim več žena.
Zaradi nove uredbe, ki pravi, da je lahko zadružnik, odnosno zadružnica le ona, ki se bavi s kmetijsko proizvodnjo, bo nekaj aktivnih žena izpadlo iz sekcij zadružnic. Nujno bo zato, da SZDL vključi te žene v druge družbene in društvene organe. Ponekod so se občinski odbori SZDL že odločili, da formirajo občinski aktiv žena (Šentjur, Žalec). Zveza ženskih društev navdušeno pozdravlja take odločitve in priporoča, da bi se v vseh občinah formiral tak organ, ki bi se posvetil delu med ženami in temeljito proučeval vsakovrstne probleme, ki zadevajo družino.
Ko je Zveza ženskih društev v tem in preteklem letu imela vrsto razgovorov z delavkami po tovarnah, je naletela na vrsto nerešenih problemov. Marsikje se komisija za delo med ženami pri sindikalni podružnici sestane komaj enkrat letno (za proslavo 8. marca ali morda še za praznovanje Novoletne jelke). Zveza zato naproša Okrajni sindikalni svet in ostale sindikalne funkcionarje, da vzamejo zadevo bolj resno in z večjo odgovornostjo in bolj smotrno rešujejo probleme naših žena-delavk. Tudi nekatera vodstva podjetij bi morala imeti več posluha za take probleme. Prav bi bilo, da bi delavski sveti vsaj enkrat na leto pregledali dejansko stanje svojih delavk in ne samo razpravljali in obljubljali, temveč tudi dejansko reševali pereče probleme, ki bi se z dobro voljo vsekakor dali rešiti. Seveda tovarne vseh problemov zaposlenih delavk tudi ne bodo mogle rešiti in je zato formiranje stanovanjskih skupnosti toliko bolj potrebno, da se v tem okviru dopolni skrb za zaposleno ženo in njeno družino.
Celjski tednik, 30. 10. 1958
