Na razstavi Večno nenapisano pismo svoja dela predstavljajo umetnice_ki Pau Lorenzo, Carmen Borges, Phil, Neo Nor, Sara Skenderija in Karin Vrbek, ki so svoja dela poslali iz Madrida, Ljubljane in Celja, da bi z nami delili njihov pomen.
Kot skupina so spoznali, da jih druži razumevanje in občutenje, da se spopadajo z enakimi konflikti. Odraščajo v mestih , za katera sumijo, da jim niso pripravljena zagotoviti službe, doma in življenja. Izhajajo iz pozicije uporništva in se sprašujejo o posledicah zavračanja uveljavljenih družbenih norm.
Razstava je skupno ljubezensko pismo namenjeno upanju in iskanju odgovorov na vprašanja, ki si jih zastavljamo. Ali občutimo, da smo del nečesa, kar bi lahko poimenovali skupnost? Imamo upanje? Si ga delimo z nečim ali z nekom? In, kako se vse to prenese v razstavo – kakšen je naš odnos do institucije? Gre za poskus ponujanja začasnih rešitev za skupne težave – da pustimo sled, ki ni nikoli dokončana, vedno je predmet kritike in je znova zapisana.
Odprtje razstave: petek, 13. oktobra, ob 19. uri.