Celjskemu nepremičninskemu mogotcu pogojna zaporna kazen in plačilo milijona evrov


Aleksander Jančar, celjski nepremičninski mogotec, je bil na celjskem sodišču obsojen na pogojno zaporno kazen treh let, poleg tega pa bo moral plačati še 200 tisoč evrov kazni. Skupaj z ostalimi odškodninskimi zahtevki pa bo moral plačati okoli milijona evrov.

Sodba še ni pravnomočna, pritožba nanjo pa je možna po prejemu pisne sodbe.

Aleksandru Jančarju, ki si v Celju lasti hotela Celeia in Europa, poleg tega pa je lastnik še nekaj hotelov in nepremičnin po celotni državi, so sodili zaradi zlorabe položaja pri poslih podjetja Avioprojekt s Splošno bolnišnico Jesenice, v katerih je neznano kam poniknilo 4,6 milijonov evrov. Jančarju je bilo očitano, da je sebi in še dvema osebama pridobil protipravno premoženjsko korist. O podrobnostih sumljivih poslov v jeseniški bolnišnici in vpletenih celjskih podjetnikih pri omenjenih poslih, smo na podlagi razkritij portala Pod črto pisali tukaj.

Aleksander Jančar je sicer že maja s specializiranim tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, v katerem se je dogovoril za pogojno kazen treh let zapora s petletno preizkusno dobo ter stransko denarno kazen v višini 200 tisoč evrov. Poleg tega mora oškodovanemu podjetju Aviaprojekt v stečaju poravnati še okoli 500 tisoč evrov vreden premoženjskopravni zahtevek, 286 tisoč evrov pa mora vrniti v proračun. Skupaj ga je torej doletelo okoli milijona evrov kazni.

Po pisanju Večera naj bi bila ena izmed teh oseb tudi Avstralec Tady Christie, ki je dejal, da so mu trije moški osebno v kovčku predali 500 tisoč evrov za Jančarjev nakup nepremičnine v Bukovžlaku. Sodnica je v izreku sodbe sicer ugotavljala drugačen tok denarja, saj da je bilo na Avstralčev transakcijski račun za nepremičnino nakazanih 900 tisoč evrov, čeprav naj bi bila ta ocenjena le na dobrih 116 tisočakov.

Kako so potekali posli Avioprojekta s Splošno bolnišnico Jesenice?

Izginotje denarja se je zgodilo pri projektu gradnje garažne hiše ob jeseniški bolnišnici. Posel za gradnjo garažne hiše v vrednosti 2,4 mio evrov je leta 2008 na javnem razpisu, po katerem je izbrani izvajalec dobil tako posel za gradnjo, kot tudi 30-letno stavbno pravico za upravljanje garažne hiše, najprej sicer dobilo podjetje Konstruktor VGR. Toda že deset dni po pridobljenem poslu se je Konstruktor VGR gradnji garažne hiše odpovedal in posel prenesel na novo ustanovljeno celjsko podjetje Avioprojekt v lasti Aleksandra Jančarja, ki pa ga glede na razpisne pogoje, po pravnem mnenju, ki ga je naročilo Ministrstvo za zdravje, sploh ne bi smelo niti moglo dobiti. Kljub temu se je prenos uspešno izvedel, saj je bolnišnica takrat razpolagala z drugačnim pravnim mnenjem.

Druga nenavadnost je sledila kmalu po odobritvi prenosa poslov na Avioprojekt. Celjskemu podjetju je namreč vse stroške pridobivanja gradbenega dovoljenja (čez 300 tisoč evrov) z davkoplačevalskim denarjem pokrila Splošna bolnišnica Jesenice. Takoj po “dobrodelni” gesti jeseniške bolnišnice pa je Jančar podjetje Avioprojekt prodal nekdanjemu lastniku podjetja Pluton gradnje, Zvonku Petku in zanj iztržil visokih 620.000 evrov. Avioprojekt je imel sicer tik pred prodajo le za slabih 34.000 evrov lastnega premoženja, ugotavljajo na Pod črto.

7,2 milijona posojila za 2,4 milijona vreden projekt. Razlika denarja izginila neznano kam

Takoj po prodaji v začetku leta 2010 je Avioprojekt pridobil zelo nenavadno posojilo Hypo Leasinga v višini kar trikratne ocenjene vrednosti projekta. Namesto 2,4 mio evrov je torej Hypo Leasing Avioprojektu odobril 7,2 mio evrov posojila. Pod črto glede na dokumentacijo ugotavljajo, da je Avioprojekt tako visoko posojilo dobil zato, ker je poleg garažne hiše zastavil tudi zunanje parkirišče bolnišnice, katerega naj bi Avioprojekt pridobil na podlagi pogodbe med Jančarjem in direktorjem jeseniške bolnišnice Igorjem Horvatom, vendar podpis takšne pogodbe slednji zanika in trdi, da gre za ponarejen dokument, ki pa je bil ključen za pridobitev tako visokega posojila.

Jančar naj bi sicer vseskozi trdil, da s 7,2 milijona visokim posojilom nima nič, saj da se je glede tega dogovarjala izključno kupec podjetja Avioprojekt – torej Zvonko Petek oziroma njegov nečak Jure Paušer, ki je postal direktor Avioprojekta.

Toda z Jančarjevo trditvijo o nevpletenosti v pridobitev posojila se ne skladata vsaj dva indica. Že prej omenjena pogodba o pridobitvi upravljalskih pravic za zunanje parkirišče, kot tudi pooblastilo za podpis posojilne pogodbe, ki ga je Juretu Paušerju, podpisniku posojilne pogodbe, dal prav Jančar, ki je bil v ključnem trenutku pridobitve denarja od Hypo Leasinga še kar direktor Avioprojekta.

Po pridobitvi 7,2 milijonskega posojila je Avioprojekt pod vodstvom Jureta Paušerja zgradil garažno hiši in pričel pobirati parkirnino. A prihodki iz naslova upravljanja parkirišča so bili nižji od letnih stroškov podjetja, kar je vodilo v stečaj Avioprojekta. Toda še pred stečajem je sledil ključni manever, s katerim je bilo lastništvo preneseno na podjetje, katerega lastništvo se po še enem vmesnem podjetju izgubi v davčnih oazah. Izginila pa je tudi poslovna dokumentacija podjetja, s čimer so se zabrisale sledi toka 7,2 milijona evrov posojila.

Naknadno je bilo z revizijo ugotovljeno, da je Avioprojekt za gradnjo garažne hiše porabil 2,4 mio evrov. Paušer naj bi sicer pojasnjeval, da so preostali denar porabili še za ureditev komunalne infrastrukture, opreme garažne hiše in za plačilo nekaterih ostalih stroškov, a se je izkazalo, da naj bi bilo teh stroškov zgolj za okoli 200 tisoč evrov. Skupaj je torej Avioprojekt garažna hiša stala okoli 2,6 mio evrov, razlika v višini 4,6 mio evrov pa je izginila neznano kam.

Hypo Leasing je tako iz tega posla ustvaril pet milijonov evrov izgube. To izgubo so z državnim reševanjem avstrijskih bank pokrili avstrijski davkoplačevalci, še pišejo na Podčrto, kjer si lahko obširen članek preberete v celoti.

B.S.