Čajanka z Almo: 130-letnica rojstva in 100-letnica začetka poti okoli sveta (foto, video)


cajanka-3
Almina hiška na Pečovniku

Na Pečovniku je v soboto, 25. maja, v čast Alme M. Karlin potekal krajši in nadvse ljubek dogodek “Čajanka z Almo – utrinki (njene) umetniške duše“. Člani Društva ljubiteljskega gledališča Teharje Celje so tako obeležili dva pomembna jubileja ene najbolj znanih Celjank.

Almo M. Karlin najbolj poznamo po tem, da je prepotovala svet, da je bila pisateljica in da je govorila mnogo tujih jezikov. Bila pa je še pesnica, teozofinja, zbirateljica, ljubiteljska raziskovalka in etnografinja.

Kratka biografija Alme M. Karlin
59708140_2135226809919881_2895456901292621824_n
Alma M. Karlin

Rodila se je v Celju, 12. oktobra 1889, majorju avstro-ogrske vojske in učiteljici dekliške šole. Že v otroštvu je izgubila očeta, kar jo je zelo prizadelo, saj se z mamo ni najbolje razumela. Zgodaj je pokazala zanimanje za glasbo, pisanje, risanje, predvsem pa za tuje jezike. Šolala se je v Gradcu, iz Londona pa je morala v času I. sv. vojne kot neželena državljanka Avstro-ogrske oditi. Leta 1921 je izšel njen prvi roman Moj mali Kitajec. Ob prihodu nazaj v Celje je odprla svojo jezikovno šolo, da bi zbrala denar za potovanje.

Od 1919 do 1927 je naredila krog okoli sveta. Obiskala je Južno, Srednjo in Severno Ameriko, Tihomorske otoke, Daljni vzhod, Avstralijo in Azijo. Natančnejši zemljevid njenih postojank si lahko ogledate tukaj.

Na poti se je preživljala večinoma z različnim pisanjem, prevajanjem in učenjem tujih jezikov. Za njen bogat potopis in etnografsko zbirko najrazličnejših predmetov so sprva pokazali več zanimanja v tujini, zaradi česar se je kasneje mudila po evropskih prestolnicah. Po koncu II. sv. vojne je želela odpotovati v Veliko Britanijo, kjer bi nadaljevala poklicno pot in širila svoja obzorja, a ji takratna oblast tega ni dovolila. Umrla je pozimi leta 1950 na Pečovniku pri Celju zaradi raka.

Čajanka z Almo
cajanka-25
Čajanka je potekala v Almini hiši, kjer je pisateljica preživljala svoja zadnja leta.

»Moje knjige so bile zame to, kar so za druge otroci in za njihovo prihodnost me je skrbelo kot najsrčneje ljubečo mater za prihodnost njenega sina.« – Alma M. Karlin

Obiskovalci čajanke so se zbrali v sobici Almine hiše na Pečovniku, ki je zaradi svoje pristnosti in razstavnih predmetov dajala dogodku prav poseben čar. Dramatizacijo odlomkov iz njene knjige Sama sta uprizorili Anica Milanović in Sonja Mlejnik. Gre za pripoved Almine življenjske zgodbe skozi odsev njene duše, njenih sanj, njenega gledanja na svet, njenih hrepenenj in želja, ter njenega odnosa do svojih bližnjih in svojega življenja.

Scenarij in režija: Anica Milanović, Društvo ljubiteljsko gledališče Teharje Celje

Če ste dogodek zamudili, nič hudega, saj se bo ponovil v okviru Poletne muzejske noči, ki bo 15. junija. Sicer pa ste še vedno vljudno vabljeni na Pečovnik, kjer se bosta odvila še:

  • Almino glasbeno popotovanje: 7. junij, ob 17. uri (glasbena pravljica v izvedbi Inge Ulokina) in
  • Pod košatim očesom: 24. avgust, ob 18. uri (dramatizacija v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje).
O organizatorjih

Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje je pričelo delovati leta 1993 po razpustitvi Amaterskega gledališča Železar Štore-Celje. Od takrat pripravlja recitale in predstavlja domače in tuje pesnike ter uprizarja dramska besedila. Nastopa po raznih krajih Slovenije in pri Slovencih v zamejstvu v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. V času svojega delovanja je imelo društvo več kot šesto nastopov. Sodeluje s Svetovnim slovenskim kongresom, Osrednjo knjižnico Celje, Glasbeno šolo Celje, Pokrajinskim muzejem Celje, Muzejem novejše zgodovine Celje, Domom sv. Jožef Celje, Zavodom Celeia in drugimi. Z različnimi celjskimi pevskimi zbori in zbori iz zamejstva bogati vsebino in uspešnost svojega delovanja. Umetniški vodja LGTC je Peter Simoniti, ki je za svoje delo prejel več priznanj, med ostalimi tudi srebrni celjski grb.

vir besedilo: T. Ž. in Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje

vir foto: T. Ž. in Metoda Žgeč – Alma Karlin, 2010, akril (hrani Osrednja knjižnica Celje)

Vabljeni k ogledu video posnetka in galerije fotografij spodaj.

Video:

Fotografije: