»Da uspešno prideš do želenega rezultata moraš imeti dobro idejo in iz sebe iztisniti vso kreativnost. Če ti uspe, je občutek neverjeten!« Na vprašanje, kako rešiš matematično nalogo skorajda v en glas zatrjujejo Klara Nosan, Timeja Strašek in Klara Drofenik, dijakinje I. gimnazije v Celju, ki so se pravkar vrnile z Evropske dekliške matematične olimpijade. Klara Nosan in Timeja Strašek sta se iz Minska (Belorusija), kjer je od 14. do 19. aprila potekalo to mednarodno matematično tekmovanje, vrnili s pohvalo v žepu. Klaro je od bronaste medalje ločila le 1 točka.
Kako pravzaprav izgleda matematična olimpijada? Če ponazorimo s številkami je to 109 tekmovalk (od tega 85 Evropejk), 2 tekmovalna dneva, 4 področja (geometrija, kombinatorika, teorija števil in algebra), 4,5 ure na dan, 6 nalog, 7 točk za vsako nalogo. Ne glede na to, da ima to tekmovanje predznak evropsko, pa pogosto na njem gostujejo tudi ZDA, Savdska Arabija, Indija, Japonska, Mehika. Države, ki so med najuspešnejšimi, pa so Ukrajina, ZDA, Srbija in Turčija. Kako to? »Šolski sistem je drugačen. V Srbiji, denimo, imajo matematične gimnazije in se lahko matematiki bolj posvetijo.«
Obe Klari in Timeja se strinjajo, da ti srednješolsko znanje na tovrstnem tekmovanju pomaga do neke mere. »Bolj pomembno je, da imaš dobro idejo, kako bi nekaj rešil. Kreativnost pri tem tekmovanju je v veliko pomoč in več kot dobrodošla.« Seveda pa je treba žrtvovati veliko svojega prostega časa in se temu res posvetiti. »Me že leta hodimo na priprave v Ljubljano, ki jih organizira fakulteta za matematiko. Potem so tukaj še domače naloge, ki jih moraš delati. Te priprave so odprte za vse, večinoma pa nas k obisku spodbudijo naši profesorji matematike. Namreč štiri ure sedeti na predavanju gotovo ne zanima vsakogar.« Profesorji matematike s I. gimnazije in mentor matematičnega krožka, profesor Kristijan Kocbek, gotovo znajo navdušiti in pravilno usmerjati mlade matematične ume, saj zadnja tri leta prvogimnazijke sestavljajo dve tretjini celotne ekipe, letos pa bi se skoraj zgodilo, da bi celotno slovensko ekipo sestavljale izključno kajuhovke. Maša Smajila je bila namreč na kvalifikacijah 5. in je tako le za las zgrešila uvrstitev v ekipo. Podobno smolo je imela lani Timeja, ki je uvrstitev zgrešila za eno točko. Pot do olimpijske ekipe vodi preko izbirnih testov, rezultat na državnem tekmovanju navadno ne šteje. Letos se je zgodilo celo to, da je državno tekmovanje iz matematike sovpadlo z olimpijado in dijakinje so tako imele dvojno delo, saj so vse tekmovale tudi na državnem nivoju. No, tudi na državni ravni so bile nadvse uspešne, saj je Klara Nosan postala državna podprvakinja, Klara Drofenik pa je zasedla 9. mesto.
Klara Nosan je sicer že prava veteranka na matematičnih olimpijadah, saj je trikrat sodelovala na evropski dekliški, dvakrat na srednjeevropski (enkrat je prejela bronasto medaljo) in dvakrat na svetovni olimpijadi. »Zdaj grem počasi v pokoj,« nam je zaupala. Študirati namerava računalništvo in matematiko. »Ta študij pušča veliko odprtih možnosti, ko bom spoznala vse, se bom lahko odločila, kaj je tisto pravo zame.« Klara Drofenik prihaja iz matematične družine, saj je njena mama profesorica matematike na I. gimnaziji, vendar tudi ona verjetno ne bo šla študirat matematike. Timeja pa razmišlja bolj v smeri biokemije. Vsa dekleta se strinjajo, da je matematika ni le »dril« in neskončno popisani zvezki z domačimi nalogami. Čeprav, tudi to mora biti, sicer je nemogoče matematiko reševati tako, kot opisujejo olimpijke. »Ko rešiš nalogo na, recimo temu premeten način, imaš dober občutek, kakor da si nekaj dosegel,« pripoveduje Klara N. Timeja dodaja: »Osebno imam najraje geometrijo. Ko gledaš skico eno uro in potem naenkrat zagledaš rešitev. Vse se ti poklopi.« Klaro D. navdušuje kombinatorika: »Pri teh nalogah je domišljija še posebej pomembna.«
Od leta 2000 se dijaki I. gimnazije vsako leto uvrstijo na kakšno mednarodno matematično tekmovanje, zbrali so že deset pohval in šest bronastih medalj.
Nataša Peunik; foto: Jože Petrak Zajc
