Četrtek, 27. september ob 17.30
STARI GRAD CELJE, Romanski palacij
SVETOVNI DAN TURIZMA
URICE GROZE – ciklus predavanj ob razstavi Teater groze
PREDAVANJE: Sodomija – Najhujši zločin proti naravi
Predava: dr. Andrej Studen. »Poleg družbeno škodljivih hudodelstev in religiozno-cerkvenih deliktov je zgodnje novoveška lestvica zločinov obravnavala tudi zločine zoper javno moralo in kar najostreje preganjala tudi nenaravno spolno občevanje – homoseksualnost in sodomijo. Kaznovanje občevanja človeka z živalmi je bilo od 16. do 18. stoletja res nenavadno in posebno, saj je bila inkriminirana žival skupaj z grešnim sodomitom obsojena na smrt in sežgana na grmadi …« (izsek iz predavanja dr. Andreja Studna).
V letošnjem letu začenjamo na Starem gradu Celje z izvajanjem ciklusa predavanj poimenovanega Urice groze, ki so zamišljena kot spremljajoči del stalne razstave Teater groze. Na predavanjih, ki so namenjena širšemu občinstvu, bodo predavateljice in predavatelji predstavljali različne teme iz sveta kriminala in kaznovanja v času od 16. do 18. stoletja. V jesenskem ciklusu se bosta na gradu odvili dve predavanji. Na prvem bo kot predavatelj nastopil dr. Andrej Studen, kustos razstave.
Vstop prost. Več: www.celje.si, TIC Celje, Glavni trg 17, 03 42 87 936, tic@celje.si.
Urice groze na Starem gradu Celje
Prva urica se bo odvijala na Svetovni dan turizma, 27. 9. 2018
Na Starem gradu Celje, v kleti Friderikovega stolpa, od lanskega leta domuje stalna razstava Teater groze, ki obiskovalcem ponuja vpogled v mučilne naprave od 16. do 18. stoletja. Razstavo, ki je jo vsebinsko zasnoval dr. Andrej Studen, je omogočil Zavod Celeia Celje. Gre za prvo tovrstno razstavo v grajskem kompleksu, ki jo spremlja tudi dvojezična zloženka s tekstom dr. Andreja Studna, kustosa razstave, ki skozi tekst obiskovalce uvede v doumevanje na razstavi predstavljene tematike. Na razstavi v kleti Friderikovega stolpa so tako na ogled: Železna oz. Nuernberška devica, natezalnica, zasliševalski stol, kolo za lomljenje, pranger, sekira s tnalom, sramotilne maske, sramotilna piščal ter sramotilne gosli. Pranger je za potrebe razstave Zavodu Celeia Celje v trajno last odstopil Zgodovinski arhiv Celje. Obisk razstave je vključen v ceno dnevne vstopnice na Stari grad Celje.
Z letošnjim letom razstavo nadgrajujemo s ciklusom spremljevalnih dogodkov poimenovanih Urice groze, ki so zamišljene kot spremljajoči del stalne razstave, namenjene širšemu občinstvu, na katerih bodo predavatelji in predavateljice predstavljali različne teme iz sveta kriminala in kaznovanja v času od 16. do 18. stoletja. Do konca leta 2018 bomo organizirali dve zanimivi predavanji, ki jima sledijo nova v letu 2019. Na prvem predavanju, ki bo na svetovni dan turizma, 27. 9. 2018, ob 17.30 v dvorani Romanskega palacija, bo dr. Andrej Studen, avtor razstave, predaval o sodomiji, najhujšem zločinu proti naravi. Na drugem predavanju iz ciklusa Urice groze, ki bo v četrtek, 25. 10. 2018, ob 17.30, pa bo dr. Dragica Čeč predavala o »Drobtinicah iz kazenske prakse kazenskega sodišča v 18. stoletju«
Na prvem predavanju novega ciklusa Urice groze, ki bo na svetovni dan turizma, 27. 9. 2018, ob 17.30 v dvorani Romanskega palacija, bo dr. Andrej Studen, avtor razstave, predaval o sodomiji, najhujšem zločinu proti naravi.
»Poleg družbeno škodljivih hudodelstev in religiozno-cerkvenih deliktov je zgodnje novoveška lestvica zločinov obravnavala tudi zločine zoper javno moralo in kar najostreje preganjala tudi nenaravno spolno občevanje – homoseksualnost in sodomijo. Kaznovanje občevanja človeka z živalmi je bilo od 16. do 18. stoletja res nenavadno in posebno, saj je bila inkriminirana žival skupaj z grešnim sodomitom obsojena na smrt in sežgana na grmadi …« ( izsek iz predavanja dr. Andreja Studna).
O predavatelju: Dr. Andrej Studen 1988 – 2009 zaposlen na INZ, od 2003 pa petinsko tudi na FHŠ Univerze na Primorskem, kjer predava zgodovino vsakdanjega življenja. Višji znanstveni sodelavec INZ. Usmerja se v raziskovanje vsakdanjega življenja, modernizacije, meščanstva, kriminala in kaznovanja, morale in alkoholizma s poudarkom na meščanski dobi. Doktoriral je 1995 z disertacijo Stanovati v Ljubljani (Socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno).Študijsko se je izpopolnjeval v Historičnem seminarju pri univ. prof. dr. Hansu Jürgenu Teutebergu na Westfälische Wilhelms – Universität v Münstru (1991/92). S pomočjo avstrijskih štipendij je bil študijsko večkrat tudi na Dunaju.
Drugo predavanje iz ciklusa Urice groze bo v četrtek, 25. 10. 2018, ob 17.30, prav tako v dvorani Romanskega palacija, ko bo dr. Dragica Čeč predavala o »Drobtinicah iz kazenske prakse kazenskega sodišča v 18. stoletju«
V predavanju bo predavateljica slušatelje popeljala skozi zgodbe mladega sodomita, nesrečne detomorilke, ter berača in domnevnega požigalca, ki bodo najprej razkrile izzive vsakdanjika 18. stoletja, zaradi katerih so se posamezniki znašli pred sodiščem. »V vseh teh primerih je v sodnem procesu sodnik zagrozil s torturo, a ni bila vedno tudi uporabljena. Predstavitev zaslišanj in kazni bodo predstavila akterje v sodnih postopkih in izzive, ki jih je krvnim sodnikom ali voljenim privilegiranim kazenskim sodiščem prestavljal zločin, sodni postopek z uporabo torture ter izvršitev kazni. Voljeni mestni sodniki so bili meščani, trgovci in obrtniki, vsi pa so kot člani mestnega sveta že prej opravljali različne mestne javne funkcije. Četudi so bili kazenski sodniki pravniki ali so jim pri izvajanju kazenskega sodstva pomagali pravniki, so se vsi soočali z uvajanjem novih kazenskih sredstev, novimi stroški in tudi zahrbtnimi zločinci. V kazenskih postopkih pa je svoj pečat pustil tudi razvoj kazenskega prava v 18. stoletju…« (izsek iz predavanja dr. Dragice Čeč).
O predavateljici: Dr. Dragica Čeč je diplomirala in iz zgodovinskih znanosti doktorirala na Filozofski fakulteti UL. Zaposlena je kot višja znanstvena sodelavka in izredna profesorica na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (UP). Je podpredsednica Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Čečeva je tudi članica uredniških odborov strokovnih revij Zgodovina za vse in Acta Histriae. Kot štipendistka ustanove Alfred Töpfer Stiftung Hamburg se je znanstveno izpopolnjevala na dunajski univerzi. Doma in v tujini je objavila več odmevnih znanstvenih člankov. Svoje izsledke je predstavila tudi na številnih mednarodnih simpozijih v tujini. Njena temeljna raziskovalna področja so: zgodovina vsakdanjega življenja, kazensko pravo v zgodnjem novem veku, zgodovina revščine in kriz, zgodovina družine. Posebej se je med drugim ukvarjala tudi s problematiko detomora, kriminalizacijo revščine, metodološkimi pastmi pri uporabi sodnih protokolov za preučevanje zgodovine vsakdanjega življenja, tatvinami iz stiske na začetku 19. stoletja ter obrekovanju in varovanju časti v ruralnih skupnostih v zgodnjem novem veku.
