Petek, 24. januar
19:00
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI
UROŠ POTOČNIK – HITROST
Galerija sodobne umetnosti, 24.1. -24.2.2020
Odprtje: Petek, 24.1. ob 19.00
Kustosinja razstave: Irena Čerčnik
Hiperpotrošniška družba, medijska konstrukcija realnosti, begunska kriza in nestrpnost, izkoriščanje, spreminjanje družbene strukture, socialna izključenost, človekove pravice in okoljska problematika so teme, ki si v Potočnikovem slikarstvu sledijo kmalu po koncu njegovega študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2006 diplomiral in leta 2012 zaključil tudi magistrski študij slikarstva. Skozi mojstrsko gradnjo slike, pri kateri formalni jezik najpogosteje prilagodi vsebini in uporabi enkrat jezik realizma, drugič visokega modernizma ali v proces izdelave slike vključi sina, Potočnik senzibilno in neprizanesljivo komentira sodobno resničnost in njene anomalije. Prejemnik Jakopičevega priznanja za slikarstvo leta 2015 se bo predstavil z deli, ki so nastala v obdobju od leta 2014 do danes. Na ogled do 24. aprila 2020. Več: www.csu.si
Za ustvarjanje Uroša Potočnika je značilno predvsem dvoje: nanašanje na družbeno realnost
in uporaba raznolikih formalnih rešitev, tehnik in metod. Vodilo, s slikarskimi sredstvi čim
bolj objektivno prikazati resničnost, je v njegovem delu prisotno že od začetkov njegove
razstavne poti. Po letu 2014 se kritični poudarek v delih poglobi in sestavlja v celovito in
kompleksno podobo sodobnosti, angažiran komentar učinkov neoliberalizma, individualizma
in atomizacije družbe, refleksijo tokov in anomalij, nestabilnosti in radikalnega odmikanja od
humanistične vizije razvoja v boljšo družbo.
Pogled v sodobno družbeno situacijo izkoriščanja, omejevanja delavskih pravic, degradacije
temeljnih človekovih pravic, politične in medijske manipulacije, spodbujanja nestrpnosti in
sovražnosti, poglabljanja socialne in ekonomske neenakosti Potočnik podaja neposredno ali z
odprto sliko, ki usmerja gledalca le z namigi v naslovu ali z vpogledom v proces nastanka
dela, s posameznimi slikami ali s serijami slik ter z zanj značilnim združevanjem del v
medsebojni dialog, ki omogoča vrsto dodatnih pomenov, asociacij in interpretacij.
V formalnih rešitvah neobremenjeno prehaja tudi med povsem nasprotnimi likovnimi
formulacijami, od realistične nazornosti, sproščenosti hitrih potez in čistih barv do
zadržanosti in urejenosti geometrične abstrakcije. Podaja globino slike, ne le z iluzijo, temveč
tudi dejansko, kot pri izrezankah z nalaganjem listov v plasti, ali ostaja na površini enotnih
barvnih ploskev. Mestoma se referira na umetnike in umetniška dela iz preteklosti ali v
ustvarjalni proces vključuje otroke in računalniške programe. Dela so v razponu od malih
formatov do monumentalnih dimenzij, od samostojnih enot do sestavljenih kompozicij, ki jih
širi poljubno v različnih smereh. Ustvarjalni postopek, tehniko in formalno rešitev Potočnik
običajno izbere glede na tematiko, ali mu, nasprotno, sama formalna raziskava oblikuje
vsebino.
S tokratno razstavo Hitrost Potočnik predstavlja prerez svojega ustvarjalnega obdobja od leta
2014 do danes. Med deli so slika Delavca (2) (2016), reaktualizacija sporočila slike Lomilca
kamenja Gustava Courbeta, ki je nastala davnega leta 1849; abstrahirana postavitev Barve
strahu (2016), pri kateri je risbico malega formata na podlagi fotografije množice beguncev
sredi konfliktnega območja izdelal otrok, Potočnik jo je povečal in njen enotni tok razčlenil v
mrežo monumentalne sestavljene kompozicije, v kateri je barva posamezne enote listov v
plasteh povzeta po barvah zastav arabskih držav, kjer prevladuje muslimanska vera; serija
slik Divertere (Disfocus) (2016 – 2019), v kateri vzorci krogov prekrivajo prvi plan in kot lovilci
pogleda bolj ali manj zgoščeno motijo pogled na predele krajine, posege v krajino ter na
dejansko stanje poškodovanih in opuščenih predmetov in prostorov; delo KONJI, Ponovi,
Majhna razlika (2019), ki ga sestavljata ekspresivni sliki z enakim motivom, a majhno razliko
v izvedbi, nastali na podlagi otroških risb; postavitev Spreminjanje barve 1 in 2 (črna), Ponovi,
Majhna razlika (2019), ki nasprotno zapušča mimetičnost in emotivnost ter preide v
geometrično abstrakcijo, razumskost in sistematičnost; serija slik Spreminjanje barve (2018 –
2019), pri kateri se pod lazurnimi nanosi sive barve skrivajo z algoritmom določene barvne
ploskve, povzete iz reklam in urejene v trdno kompozicijo mreže; abstraktna kompozicija
Social Structure – Homage to Ellsworth Kelly (2018) je nazoren komentar spreminjanja
družbene strukture, izginjanja javnega sektorja in bogatenja peščice ljudi; ter slika Trgovina
(Mreža) (2018), s katero Potočnik zaključuje razstavo, ponovno preide v realistično tradicijo
in podobo zgovorno naveže na sodobno potrošniško družbo, v kateri so vedno bolj prisotni
konservativizem in skrajno desničarske ideje.
Uroš Potočnik je leta 2006 diplomiral in leta 2012 zaključil magistrski študij slikarstva na
Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, prejel nagrado Akademije za
likovno umetnost in oblikovanje za študijske dosežke (2005), študentsko Prešernovo nagrado
za slikarstvo (2006) in leta 2015 Jakopičevo priznanje za slikarstvo. V zadnjih letih je
samostojno in skupinsko razstavljal v Galeriji Lek, Ljubljana; Galeriji Božidar Jakac, Novo
mesto; Galeriji P74, Ljubljana; na Trienalu sodobne umetnosti na Koroškem, Koroška galerija
likovnih umetnosti, Slovenj Gradec (2018), Big is beautiful, Ptuj (2017); Ekonomija narave,
Galerija P74, Ljubljana; Izseki / preseki, Galerija Miklova hiša, Ribnica (2016); Beyond the
Globe. 8. Trienale sodobne umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana (2016); Nizkoproračunske
utopije, MSUM, Ljubljana (2016); Equrna POP, Galerija Equrna, Ljubljana (2015); Kriza in novi
začetki. Umetnost v Sloveniji 2005 – 2015, MSUM, Ljubljana. Živi in dela v Belih Vodah nad
Šoštanjem.
