Če ste se v soboto dopoldne spraševali, zakaj je bilo po Celju toliko siren, gasilskih, reševalnih in policijskih vozil, naj vas pomirimo – šlo je za obsežno vajo zaščite in reševanja v primeru potresa, ki je zajela več ključnih točk v Mestni občini Celje.
Vaja z imenom Potres v Zahodnoštajerski regiji je bila zasnovana na predpostavki, da je zgodaj zjutraj območje stresel močan potres VII–VIII stopnje po evropski potresni lestvici EMS-98, z epicentrom v bližini Žalca. Najhuje bi bilo prizadeto prav širše območje Celja, kjer bi se po scenariju porušili objekti, nastale verižne nesreče in sprožile industrijske ter okoljske nesreče.
Medtem ko so ns Mestni občini Celje vajo že v petek izvajali na štabnem nivoju, je bil sobotni praktični del vaje je izveden na več kot 10 različnih lokacijah. V sodelovanju so sodelovali državni organi, službe zaščite in reševanja, Civilna zaščita, bolnišnice, nevladne organizacije in SEVESO zavezanci, ki bi ob morebitni nesreči igrali ključno vlogo.
Od eksplozij do množičnih nesreč
Dogajanje po scenariju vaje je bilo na trenutke skoraj filmsko. V obratu Istrabenz Plini v Celju je zaradi potresa počila cev na plinski inštalaciji, kar je povzročilo silovit požar. Gasilci so se borili z ognjenimi zublji, medtem ko so ekipe Civilne zaščite izvajale evakuacijo prebivalcev iz neposredne bližine.
V Cinkarni Celje so se reševalci soočili s kar dvema zahtevnima situacijama. V notranjosti obrata je prišlo do delovne nesreče z izlitjem kisline, pri čemer je bilo več zaposlenih kontaminiranih. Aktiviran je bil postopek PIRS – prepoznati, izolirati, rešiti, sanirati – in izvedena množična dekontaminacija. Izven območja podjetja pa se je zaradi splošne panike prevrnil delavski avtobus. V njem so bile ujete poškodovane osebe, kar je zahtevalo takojšen tehnični poseg reševalcev.
Medtem se je v Splošni bolnišnici Celje preizkušal načrt za množične nesreče. Urgentni center je bil preplavljen s simuliranimi poškodovanci, zdravstveno osebje pa je preverjalo delovanje bolnišnične komandne skupine ter odzivne poti.
V Začretu je med potresom prišlo do porušitve več objektov. V ruševinah so bile ujete osebe, številni so bili pogrešani, reševalci pa so z uporabo specialne opreme in psov za iskanje iskali preživele.
Na Šmartinskem jezeru je zaradi potresnega sunka zanihal pontonski most, na katerem je bilo veliko turistov. Nekateri so padli v vodo, sprožen pa je bil obsežen iskalno-reševalni postopek, ki je zajel površino jezera in njegovo okolico. Dodatno zaskrbljenost je sprožila poškodba pregrade jezera, zaradi katere je obstajala nevarnost popustitve nasipa. V prizadevanjih za preprečitev poplave so morali nujno prečrpavati velike količine vode.
V skladišču goriv Petrol Gaji je bila situacija še bolj napeta – prevrnjena cisterna z dizelskim gorivom je povzročila iztekanje nevarne snovi, kar je predstavljalo resno okoljsko tveganje. Tudi tu so ekipe izvedle postopek PIRS in začele z omejevanjem posledic.
V celjskem sejmišču, v Hali A, so pristojni medtem organizirali sprejem evakuiranih oseb z območij industrijskih nesreč. Zagotovili so jim osnovno oskrbo in začasno nastanitev.
Vse skupaj pa se je začelo v regijskem logističnem centru Bežigrad, kjer so pripadniki Civilne zaščite prejeli opremo, navodila in se razporedili na delovišča. Preverjala se je tudi organizacija vojaškega kompleksa in učinkovitost logistične podpore, ki bi ob dejanski katastrofi igrala ključno vlogo.
Glavni cilj vaje je bil preveriti usklajenost delovanja med različnimi akterji, kot to predvidevajo Regijski načrt zaščite in reševanja, občinski načrti MO Celje in načrti podjetij z večjim okoljskim tveganjem.
Fotogalerija:
