S tem naslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Nam je vseeno, kakšna bo oskrba?
Kdo je in kdo ni odgovoren za hitrejši razvoj kmetijstva v celjski občini? V čigavem interesu je proizvodnja hrane? To vprašanje se vsiljuje ob analizi javne razprave v delovnih organizacijah in skupnostih, kjer so obravnavali samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v celjski občini. Z razpravo so začeli že decembra. Usmerjala in vodila sta jo socialistična zveza in sindikat.
Iniciativni odbor, ki ga vodi Jože Bučer, je sestavil nekaj dokumentov o kmetijski problematiki. To naj bi samoupravnim organom olajšalo odločanje. Združevanje sredstev za razvojne naloge v kmetijstvu je namreč neobhodno, če želijo občani v Celju boljšo preskrbo. Vendar iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti z rezultati javne razprave in s podpisi samoupravnega sporazuma ni zadovoljen. Od skupno 436 podpisnikov je k sporazumu doslej pristopilo le 107 ali 24.54% organizacij in skupnost. 92 podpisnikov je sporazum odklonilo, kar 237 pa ga še ni obravnavalo. V industriji so sporazum zavrnili v 35 temeljnih organizacijah združenega dela.
Vprašanje je, kaj je samoupravne organe vodilo pri tej odločitvi. Tudi v celjski občini se namreč zavedajo, da morajo več proizvesti na razpoložljivih kmetijskih površinah. Zato so v zadnjih treh, štirih letih izvedli precejšnje spremembe v organiziranju in spodbujanju kmetijske proizvodnje. Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva bi pripomogla k odpravljanju nekaterih slabosti, ki so doslej zavirale razvoj kmetijstva. Približno milijardo sredstev, kolikor bi jih združili po sporazumu, bi namenili predvsem za pospeševanje kmetijstva. Celje je ena izmed redkih občin v širšem celjskem območju, ki takega sporazuma še nima. Kaže kot, da je članom samoupravnih organov, ki so tudi potrošniki, vseeno, kakšna bo oskrba trga z najvažnejšimi kmetijskimi dobrinami.
Sindikalne organizacije, poslovodni organi in strokovne službe v kolektivih imajo še nekaj časa, vsaj v tistih okoljih, kjer sporazuma še niso obravnavali. Pri sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne Skupnosti za pospeševanje kmetijstva v celjski občini gre tudi za preizkus širše družbene odgovornosti za boljšo preskrbo. Ali so za proizvodnjo hrane zadolženi le kmetijci? In – ali ni proizvodnja hrane med osrednjimi razvojnimi cilji v vseh planskih dokumentih?
J.V., Novi tednik, 5. 6. 1980
