S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Junija začetek prenove fotografskega ateljeja, odprtje v oktobru
V Muzeju novejše zgodovine Celje so v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Stanovanjskim skladom občine Celje pripravili projekt temeljite prenove fotografskega ateljeja Josipa Pelikana. Prenova bo zaključena do oktobra, ko bo založba Mohorjeva družba izdala tudi celovito monografijo o življenju in delu mojstra Josipa Pelikana.
Fotografski atelje mojstra Josipa Pelikana je edini atelje iz prejšnjega stoletja v Sloveniji sploh, ravnateljica Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter, ki vodi projekt, pa je navdušena nad arhivom ohranjenih fotografij ter zbirko fotografske opreme iz tistih časov. Stavba Pelikanovega ateljeja bo tako v poletnih mesecih deležna temeljite prenove, ki bo še toliko bolj zahtevna, saj želijo ohraniti vse po drobnosti iz časov preteklega stoletja. Najzahtevnejša bo gotovo prenova steklene strehe, ki bo ohranjala obstoječo nosilno konstrukcijo. Doslej so v Celju Pelikanovo stavbo nekoliko polepšali le pred kratkim, ko so sočasno z urejanjem prostorov za Družbo za iz gradnjo avtocest Republike Slovenije prenovili južno in vzhodno pročelje. Atelje v novi podobi bo do oktobra v spodnjih prostorih dobil razstavišče za občasne tematske razstave fotografij iz arhiva mojstra Pelikana, za ogled bosta odprta tudi dva delovna prostora (temnica in razvijalnica.) Atelje v zgornjih prostorih bo pod kupolasto stekleno streho opremljen z fotografskimi kamerami in ostalo opremo iz časov, ko je mojster Josip Pelikan ustvarjal v Celju. Celoten projekt bodo v tretjinskih deležih financirali občina Celje, Ministrstvo za kulturo in sponzorji, ki jih nosilci projekta iščejo v gospodarstvu širšega celjskega območja.
Oktobra, ko bo slovesno odprtje prenovljenih prostorov ateljeja, naj bi v založbi Mohorjeva družba izšla tudi monografija o življenju in delu mojstra Josipa Pelikana. Tekste zanjo bodo prispevali mag. Mirko Kambič, ki bo pisal o življenju in delu ter likovni vrednosti mojstrovih del, dr. Janez Cvirn, ki bo obdelal takratno meščansko življenje in dogajanje v zdraviliških krajih v okolici, ter Andreja Rihter, ki bo dokumentirala Pelikanovo delo in pripravila popis celotne fotografske opreme.
I. Stamejčič, foto: Josip Pelikan, Novi tednik, 15. 6. 1995
