V Zgodovinskem arhivu Celje so pred tednom dni odprli razstavo Rekonstrukcije. Nastala je v okviru pobude International Archives Week Challenge, ki sta jo v letu 2025 soorganizirala Zgodovinski arhiv Celje in Mestni arhiv Ieper iz Belgije. V projektu je k sodelovanju povabljen po en arhiv iz vsake države članice Evropske unije, kar ustvarja edinstven presek arhivske dediščine na evropski ravni.
Odprtje razstave je del obeleževanja Mednarodnega arhivskega tedna. Razstavo spremlja tudi katalog v angleškem jeziku Reconstruction. Avtor koncepta slovenske izvedbe razstave je dr. Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva Celje, katalog pa je izšel v sodelovanju z dr. Rikom Opsommerjem iz Mestnega arhiva Ieper, kakor tudi v sodelovanju arhivistov iz letos rekordnih 26 držav Evropske unije.
Razstavo tvori 26 izbranih kosov arhivskega gradiva na skupno razpisano temo: Rekonstrukcije. Kot so zapisali pri ZAC, vsak prispevek zase na svoj način pripoveduje zgodbo o rekonstrukcijah – pa naj gre za gradnje stavb, skupnosti, identitet ali idej. Izbrano arhivsko gradivo razkriva procese obnove po vojnah in naravnih nesrečah, obnavljanje arhitekturne in urbanistične dediščine, revitalizacijo zapuščenih industrijskih območij, pa tudi rekonstrukcije v družbenih odnosih, kot so rehabilitacija ranljivih skupin, ponovna vzpostavitev kulturnih praks, odzivi na politične spremembe ter simbolna obnova družbenih vezi.
Najstarejši predstavljen dokument je listina iz leta 1588, najmlajši pa fotografija iz leta 2006.
Pregled sodelujočih
Štajerski deželni arhiv iz avstrijskega Gradca se predstavlja z listino podelitve grba bratoma Pichler. Listina iz leta 1588 vsebuje vstavek listine iz leta 1568 in je del bogatega korpusa več kot 2.500 listin, ki jih ta arhiv hrani. Listina je bila v času neuglednih selitev med drugo vojno močno poškodovana in bila leta 1982 po vrnitvi v arhivske depoje v Gradcu tudi restavrirana.
Mestni arhiv Ieper iz Belgije predstavlja reprodukcijo obvestila o prodaji dveh uničenih hiš in zemljišča v bližnjem kraju Poelkapelle iz leta 1923, vključno s pravico do odškodnine za vojno škodo. Od prve svetovne vojne zelo opustošeni kraji so se postopoma ob državni pomoči obnavljali, prejemniki odškodnine pa so bili dolžni obnoviti premoženje na isti lokaciji.
Bolgarski osrednji državni arhiv iz Sofije je izbral fotografijo rekonstrukcije jezu pri kraju Beli Iskar iz leta 1945. Po drugi svetovni vojni se je vršil v Bolgariji obsežen program gradnje in obnove energetske in vodooskrbne infrastrukture, katerega del je še danes zelo pomembno akumulacijsko jezero.
Ciprski državni arhiv iz Nikozije izpostavlja naslovnico brošure v angleščini iz leta 1946, ki priča o vključevanju v rehabilitacijo invalidov, nekdanjih vojakov.
Češki državni okrožni arhiv v Chebu je izbral fotografijo ob prazniku Tedna otroškega veselja, ki prikazuje otroke na skirojih in triciklih pred razvedrilnim tekmovanjem junija 1946. Dogodek je opominjal na potrebo po zdravem razvoju otrok, ki so bili zaradi vojne podhranjeni in izpostavljeni boleznim, saj je v času po drugi vojni bila stopnja umrljivosti otrok zelo visoka.
Danski arhiv mesta Kolding je izbral fotografijo, na kateri vojaki Wehrmacta domnevno praznujejo prehod v novo leto 1942, medtem ko dnevnik fotografinj Knudsen in Jochmusen razkriva, da je rekonstruiran dogodek bil posnet nekaj dni pozneje. Obe fotografinji sta vodili poslovno zelo uspešno svoj foto studio tako v času nemške okupacije, v povojnih letih pa sta si povrnili ugled s fotografiranjem pripadnikov danskega odporniškega gibanja.
Zanimiv je izbor Državnega arhiva Estonije iz Talina, ki izpostavlja razglednico sovjetskega voditelja Stalina, ki ima na nos dodan risalni žebljiček. Sovjetski vojak je izbranki Lindi Selks poslal razglednico s političnim motivom, katero je slednja zavrnila in izvirno dodelala, njeno dejanje pa je prišlo na uho oblastem, ki so Lindo kazensko deportirali v Sibirijo.
Državni arhiv Finske iz Helsinkov je izbral tipski gradbeni načrt za hiše v Kareliji iz leta 1943. Po prvem begunskem valu 1939-1940 je naslednje leto (1941) Karelija spet prišla pod Finsko. Urad za obnovo finskega združenja arhitektov je zasnoval vrsto stavb, ki jih je bilo mogoče postopoma razširiti, pri posameznih rešitvah pa je bilo mogoče tudi izračunati količino gradbenega materiala.
Francoski arhiv mestnega okrožja Saint-Omer na dveh reprodukcijah (1890 in 1900) predstavlja obnovo nekdanjega jezuitskega kolegija, ki je od leta 1799 gostil knjižnico. Po zaključeni rekonstrukciji leta 1895, ki je vključevala več slogov, se je v markantno stavbo leta 1898 preselil tudi mestni arhiv.
Grški državni arhiv iz Aten nas spomni na obnovitev olimpijskih iger v Atenah leta 1896. S prizorom cilja maratonskega teka na novem Panatenejskem stadionu opozarja na prelomno vpeljavo olimpijskih iger moderne dobe, ki so se navdihovale po antični tradiciji.
Hrvaški Državni arhiv v Zagrebu s prizorom matične stavbe na Opatički ulici iz 90. let 20. stoletja opozori na stavbno dediščino – kultno palačo Erdödy-Drašković, ki je od leta 1948 sedež tega arhiva, trenutno pa je zaradi posledic potresa leta 2020 v temeljiti obnovi, leta 2026 pa bo spet zasijala v prenovljeni podobi.
Arhiv mesta in okrožja Waterford z Irske se v razstavo vključuje z arhitekturno risbo za obnovo sodišča v Lismoru iz leta 1930. Stavba, v kateri je bila nekoč tudi plesna dvorana, danes pa tudi kot gledališče, je bila v med irsko vojno za neodvisnost močno poškodovana.
Državni arhiv v Gorici iz Italije je izbral pismo ministrstva za pravosodje in bogoslužje prefekturi v Vidmu glede obnove goriške stolnice leta 1923. Med prvo vojno je bila slednja zelo poškodovana, obnova pa je prinesla dileme o tem, v katerem slogu bi jo obnovili. Na koncu je prevladal načrt arhitekta Edoarda Caramana (tesnega sodelavca Maksa Fabianija), ki je sledil prvotni zasnovi. Zaradi napetosti med civilno in cerkveno oblastjo pa so novo odprtje stolnice na Travniku izvedli dvakrat, prvič ob šesti obletnici fašističnega »pohoda na Rim« oktobra 1928, devet mesecev kasneje pa je glavni oltar posvetil še goriški nadškof slovenskega rodu Frančišek Borgia Sedej.
Latvijski državni arhiv iz Rige je izbral fotografijo Starega mestnega trga s cerkvijo sv. Petra v ozadju iz leta 1964. Trg in cerkev sta bila med drugo vojno zelo poškodovana, sovjetska oblast pa se je odločila, da cerkve in zvonika ne bo obnovila, temveč na tem mestu uredila muzej z razgledno ploščadjo. Danes je objekt ponovno v funkciji cerkve, a je razgled z novega »zvonika« še vedno mogoč.
Litovski regionalni državni arhiv Kaunas se predstavlja s sklepi mestnega sveta delavskih odposlancev iz leta 1948, ki govorijo o posledicah uničujoče vojne in prinašajo načrt za obnovo mesta za leto 1949.
Arhiv mesta Esch-sur-Alzette iz Luksemburga predstavlja fotografijo na stekleni plošči, ki priča o rušenju sinagoge (zgrajene 1898) med nemško okupacijo leta 1941. Mesto je leta 1954 zgradilo blizu tega prostora novo sinagogo, na mestu bivše pa še danes potekajo spominske slovesnosti na žrtve druge vojne.
Tudi Madžarski državni arhiv okrožja Bacs-Kiskun iz Kecskemeta se predstavlja s podobno tematiko, arhitekturnim načrtom za prenovo sinagoge iz leta 1913. Obnova slednje z novo obliko kupole je bila posledica zelo uničujočega potresa leta 1911.
Malteški državni arhiv iz Rabata je izbral dokument, ki prikazuje obnovo objektov po drugi vojni, konkretneje fotografijo in opis ob njej, ki priča o obnovi šole Floriane.
Mestni arhiv Lehrte iz Nemčije je v izbor uvrstil fotografijo tamkajšnje tovarne sladkorja iz leta 1990 in fotografijo območja po njenem rušenju leta 2006. Tovarna sladkorja, ustanovljena 1883 je bila pomemben dejavnik razvoja in utripa mesta v preteklosti in je delovala do leta 1998, zatem pa se je začel proces rušenja (do 2002) in revitalizacije tega prostora.
Podobno zgodbo skozi arhivske dokumente je posredovalo tudi Regionalno zgodovinsko središče Eindhovna iz Nizozemske, ki s panoramskim pogledom na Philipsov industrijski kompleks iz začetka 30. let 20. stoletja opozarja na preoblikovanje prostorov tehnične dediščine. Od prve tovarne žarnic (1891) se je tovarniški kompleks v začetku 20. stoletja preselil na lokacijo (takrat) zunaj mesta Strijp-S, kjer je bilo izdelanih na milijone radijskih, televizijskih in drugih aparatov, po selitvi proizvodnje drugam pa se je pred desetletji ta isti prostor zopet »rekonstruiral« na novo. Danes sicer še vedno poudarja industrijske korenine, a ponuja dinamičen utrip terciarni dejavnosti in odmevnim dogodkom.
Poljski Državni arhiv v Varšavi se predstavlja s prizorom vhoda v predor na novi varšavski cestni povezavi vzhod-zahod (Trasa W-Z) iz leta 1948. Kot posledice obnove po drugi svetovni vojni je bila zgrajena nova prometna infrastruktura, ki se je močno vtisnila tudi v kulturo in popkulturo prostora (npr. s popularnimi pesmimi ali pa znamenito varšavsko kremno rezino »wuzetka«). Risba prikazuje obnovljene objekte in Sigismundov steber in je del arhiva Urada za obnovo Varšave, ki je uvrščen tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Državni arhiv Romunije iz Bukarešte je v izbor uvrstil odstopno izjavo kralja Mihaela I. iz 30. decembra 1947. Abdikacija pod grožnjo oblasti je pomenila tudi formalni prehod v komunizem, ki je trajal zatem še pol stoletja.
Državni arhiv v Bratislavi iz Slovaške je posredoval reprodukcije Kronike usmiljenih bratov sv. Janeza (1944-1945), ki opisuje in prikazuje grozote druge vojne. Redovniki s samostanom in bolnišnico v centru mesta so bili deležni občutenj med obupom: »Zdi se, da je človeštvo na poti v izumrtje,« in upom, ki se nakazoval po nemški kapitulaciji in napovedih obnove.
Zgodovinski arhiv Celje se je predstavlja s fotografijo odstranjevanja ruševin (1945) na današnji Kocbekovi ulici v Celju iz Fototeke Pelikan. Poleg ruševin v prizoru izstopajo mlade ženske, ki so skrbno razporejene v kader, kar odraža verjetno tudi to, da fotografija ni imela zgolj dokumentarne vrednosti. Kolektivni zanos je po drugi vojni vedno bolj temeljil tudi na ženski in njenem javnem prevzemanju pomembne vloge v družbi.
Arhiv splošne uprave kot del španskega državnega arhiva iz Madrida med gradivom izpostavlja začetek obnove sodne palače v Guernici. Slednja je bila v državljanski vojni z nemškimi in italijanskimi letalskimi napadi prvo evropsko mesto, ki je bilo sistematično in načrtno porušeno. Na kartici s fotografijo iz »urada za uničene regije« iz leta 1941 je dokumentiran eden od prizorov uničenja.
Občinski arhiv iz Karlskrone na Švedskem prinaša arhitekturni načrt prenove ureditve topniške dvorane iz leta 1980. Objektom nekdaj zelo pomembnega obalnega topniškega polka (KA 2) so v novejši dobi spremenili namembnost za potrebe izvajanja izobraževalnih programov in tudi športne dvorane.
