S tem naslovom je bil na današnji dan pred 37 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
V petek so se napovedi za košarkarski praznik uresničile: dvorana Golovec je bila polna kot že dolgo ne, vzdušje je bilo enkratno, tekma pa izredno atraktivna. Prizadevni organizatorji, KK Merx, so nam omogočili ogled enkratne prireditve. Čeprav je bil zmagovalec znan že po prvem polčasu, pa so lepe podaje, hitri prodori ter številne blokade in zabijanja pa tudi zgolj sama prisotnost v glavnem vseh naših košarkarskih zvezd na igrišču nadomestili rezultatsko negotovost. Naša izbrana vrsta je nadigrala borbene goste s 129:98. Ameriški študentje, ki igrajo v ekipi Big East, prihajajo iz devetih univerz, košarkarsko najbolj znane pa so Georgetown, Syracuse, Providence in Villanova. Letos so čez lužo preleteli v nekoliko nižji postavi, kar je na razmerje moči vplivalo, na hitrost posameznih akcij pa najbrž ne.
V mednarodni tekmi so se v telovadnici TŠC košarkarji Merxa pomerili s poljskim drugoligašem, ekipo AZS Torun. Celjani so srečanje dobili s 102:85 (55:35), največ košev za Merx pa so dosegli Golc 26, Markovič 14, Pipan 13 in Medved 12. Tekmo sta sodila Tanjšek in Kralj.
Dušan Ivkovič, zvezni selektor: Dobri pogoji so nam omogočili, da smo med bivanjem v Celju uspešno odigrali tri tekme z Big Eastom in se dobro pripravili. Še vedno ima Jure Zdovc vse možnosti, da zaigra v reprezentanci, resnici na ljubo bolj na ohmpijskih igrah samih kot na kvalifikacijskem turnirju.
Janez Drvarič, pomočnik: Iz Celja odhajamo z dobrimi vtisi. Big East so bili v dvorani Golovec močnejši sparing partner kot v Tivoliju, zato smo z visoko zmago zelo zadovoljni. Sem član komisije za moško košarko in opredelitev Strokovnega sveta KZJ je, da sem prisoten pri vseh reprezentančnih selekcijah. Nazadnje sem delal s kadeti na željo Dušana Ivkoviča, da bi delala skupaj pri članih, pa sem se takoj odzval.
Žarko Varajič, predsednik Strokovnega sveta KZJ: Celje se je kol že tolikokrat doslej dokazalo kot izreden gostitelj. saj je košarkarsko mesto. Veseli me, da je bilo v dvorani prisotnih veliko mladih nadebudnežev, ki naj bi jutri že zaigrali pod koši. Upam, da bo Celje v kratkem dobilo 1. A hgaša in da bo tu zavladal še večji interes za košarko. Trenutno ima Jugoslavija takšen košarkarski potencial, da se bo uvrstila med potnice za Seul, kjer pa uspeh pomeni osvojitev ene od medalj. Dobro se spominjam Celja leta 1977, ko sem odigral tekmo med Zahodom in Vzhodom. V Strokovnem svetu intenzivno razmišljamo o obnovitvi takšnih srečanj, saj se tako zbere na enem mestu vse, kar nekaj pomeni v naši košarki.
Zoran Čutura: Razpoloženje v ekipi je izredno dobro. Zavedamo se, da imamo odlično reprezentanco in žal bi mi bilo, če letos ne bomo uspeli v Seulu, kamor mislim, da nam bo uspelo priti. Spomini na Celje 1980 so črno beli; po eni strani je takrat vladalo veliko prijateljstvo v moštvu, lepo smo bili sprejeti, po drugi strani pa nam ni uspelo osvojiti naslova mladinskih evropskih prvakov, čeprav smo bili najboljši.
Stojko Vrankovič: Želel sem si k Ciboni, vendar me je zadržal novi pravilnik. Z Zadrom sem podpisal dveletno pogodbo s klavzulo, da lahko po enem letu odidem v tujino. Želja vsakega košarkarja je, posebej iz Evrope, da zaigra med profesionalci. Vse je odvisno od olimpijskih iger – če bom tam dobro igral in če bo razpoloženje pravo, se bom z Boston Celtics resneje dogovoril.
Dean Šuster, Novi tednik, 22. 6. 1988
