Na današnji dan se je leta 1905 v Solkanu rodil Boris Kalin, slovenski kipar. Umrl je 22. maja 1975 je v Ljubljani.
Boris Kalin, brat kiparja Zdenka, se je izobraževal na tehnični srednji šoli v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Zagrebu na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je med letoma 1924 in 1929 študiral kiparstvo pri profesorjih Valdecu, Kršiniću, Ivu Krediću in Meštroviću ter se izpopolnjeval v Parizu in Italiji. Zatem se je preživljal s klesanjem kipov po naročilu in nagrobnikov pri podjetju Kunovar v Ljubljani. Izdelal je več aktov, najbolj znana je celopostavna ženska figura, imenovana Jutro.
Med letoma 1945 in 1970 je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji (AUU oz. ALU) in dvakrat njen rektor. Izšolal je generacije mlajših kolegov, ki so postali upoštevani ustvarjalci v Evropi. Bil je eden redkih slovenskih kiparjev, ki so obvladali klesanje v kamen, posebej marmor.
Leta 1953 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trikrat je dobil Prešernovo nagrado (1947, 1948 in 1950), kasneje tudi nagrado Avnoj-a (1971). Boris Kalin je bil starejši brat kiparja Zdenka Kalina ter oče arhitektke in oblikovalke Nives Kalin Vehovar.
Med njegovimi javnimi deli velja izpostaviti Splavarja na Bledu in v Celju, nepostavljeni spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru, Talca v Begunjah in Spomenik talcem v Gramozni jami v Ljubljani, kip Primoža Trubarja v Celju, kip Petnajstletna in Portret Maršala Tita, za katera je leta 1947 in 1948 dobil Prešernovo nagrado. Leta 1950 je še enkrat dobil Prešernovo nagrado, tokrat za Spomenik narodnoosvobodilni borbi na Vrhniki. Ustvaril je tudi kipe slavistov Rajka Nahtigala, Franceta Kidriča in Frana Ramovša, ki od leta 1961 stojijo pred Narodno in univerzitetno knjižnico.
