Osnovna šola Frana Kranjca s celjskih Polul je osmo leto vključena v projekt MEPI – mednarodno priznanje za mlade. Kot je zapisala mentorica Martina Kroflič, mladostniki v njegovem okviru pridobivajo znanje na neformalen način, predvsem izkustveno, ko tekmujejo sami s seboj, in sicer na področju športa, veščin, prostovoljstva in pustolovskih podvigov. S predanostjo, soočanjem z izzivi, skupinskim delom, vztrajnostjo in vrednotami, ki jih razvijajo v procesu učenja, se na koncu soočijo s pravo pustolovsko odpravo.
Nekaj kriterijev za pustolovsko odpravo na prvi (bronasti) stopnji:
-
Udeleženci; foto: OŠ Frana Kranjca odprava mora imeti konkreten namen in z njim povezane cilje;
- potekati mora v primernem letnem času, udeleženci pa morajo biti zanjo ustrezno obuti in oblečeni;
- skupina mora biti odgovorna za načrtovanje in organizacijo potovanja;
- pred kvalifikacijsko odpravo se morajo člani nanjo dobro kondicijsko pripraviti in izvesti poizkusno odpravo;
- skupina mora šteti najmanj 4 člane in največ 7 udeležencev;
- člani morajo biti stari 14 let;
- odprava mora trajati dva dni, člani morajo prehoditi najmanj 24 km, in sicer z lastnim trudom;
- skupina mora prenočiti v šotorih, in sicer na različnih mestih;
- področje odprave mora biti odročno in udeležencem nepoznano;
- člani odprave sami poskrbijo za svoje obroke hrane, od katerih mora biti vsaj en topel, energijsko dovolj bogat obrok;
- udeleženci med odpravo ne obiskujejo trgovin, gostinskih objektov, vse potrebno nosijo s sabo;
- na odpravi ne uporabljajo mobilnih telefonov oz. v skupini sme imeti telefon samo en udeleženec za nujne primere.
Iz dnevnika pustolovske odprave po Pohorju
Po mnogih učnih urah v razredu, pisanju dnevnikov, učenju različnih veščin, urah prostovoljstva, kondicijskih treningih in poskusni odpravi smo se v začetku prejšnjega meseca učenci podali na našo zadnjo MEPI preizkušnjo – kvalifikacijsko odpravo po Pohorju.
Z ustrezno pripravljenimi nahrbtniki (v njih so bili šotori, spalne vreče, hrana in pijača za dva dni, pribor za kuhanje, oblačila in še kaj), kompasi in kartami področja, kjer bomo hodili, smo se z Gorenja v zgodnjem dopoldnevu odpravili proti Rogli oz. Koči na Pesku. Pri orientaciji so nam bile v pomoč kontrolne točke in markacije planinskih poti. Dobro nam je šlo, niti enkrat nismo zašli.
Spremljalo nas je lepo sončno vreme in okoli 14. ure smo po zadnjem strmem delu prišli na Jurgovo, nato pa se povzpeli še na stolp na Rogli. Ob treh smo kljub utrujenosti postavili štiri šotore in si skuhali kosilo. Izjemno nam je teknilo. Tudi hrenovke so nam šle v slast, spekli pa smo jih na tabornem ognju, ki smo ga pripravili sami.
Preostanek dneva je potekal sproščeno v druženju, igri, klepetu in krajšem nočnem pohodu, dokler nismo ob 11. uri zvečer »popadali« v šotore, da bi bili pripravljeni na izzive drugega dne.
Naslednje jutro smo vstali zgodaj, si pripravili zajtrk, pospravili naš tabor in se dobre volje odpravili proti Osankarici. Pot ni bila prezahtevna, potekala je po planjavah in pohorskih gozdovih, a štiri ure hoje nas je vseeno utrudilo. Ob 13.30 smo dosegli naš cilj.
Bravo, vsem nam je uspelo opraviti kvalifikacijsko odpravo: Larisi, Tanji, Zali, Stašu, Tinu, Žigi, Luki, Marcelu, Nejcu, Jakobu, Boru! Uspelo nam je zaradi dobre kondicijske pripravljenosti, znanja in predhodnih izkušenj, strpnosti, sodelovanja, solidarnosti in tudi zaradi predanih mentoric, ki so budno spremljale naše korake in napredek.
