Čeprav Savinjska regija po zdravstvenih kazalnikih ostaja nad slovenskim povprečjem pri prekomerni telesni masi in bolniških odsotnostih, Mestna občina Celje pri večini podatkov izstopa na dober način.
Celje med redkimi dobrimi izjemami
V savinjski regiji ima prekomerno telesno maso 64,9 odstotka odraslih prebivalcev, slovensko povprečje pa znaša 59,8 odstotka. Celje je ena redkih občin v regiji, kjer delež ostaja pod državnim povprečjem. V Mestni občini Celje je takšnih prebivalcev 57,4 odstotka.
Med slabšimi občinami v sami okolici izstopajo Štore s 67,2 odstotka, Laško s 65,6 odstotka ter Vojnik z 62,9 odstotka prekomerno hranjenih odraslih.
Podatki NIJZ kažejo tudi izrazito geografsko razliko med vzhodom in zahodom države, pri čemer je vzhodni del Slovenije precej bolj obremenjen s prekomerno telesno maso.
Celjani manj na bolniški kot večina regije
Celje boljše rezultate dosega tudi pri bolniških odsotnostih. Medtem ko je bil povprečen prebivalec savinjske regije lani na bolniški odsotnosti 23,3 dneva, je v Celju povprečje znašalo 19,8 dneva, kar je celo pod slovenskim povprečjem.
Precej višje številke imajo nekatere manjše občine. V Dobju bolniška odsotnost znaša kar 35,3 dneva, v Lučah 33,1 dneva, v Dobrni pa 32,9 dneva na zaposlenega letno.
Po decembrski zaostritvi zakonodaje, pravil in nadzora nad bolniškimi odsotnostmi je ZZZS v prvem četrtletju 2026 zaznal občuten padec bolniških odsotnosti.
Število izgubljenih delovnih dni se je zmanjšalo za okoli 230.000 pri bolniških, ki jih krije zdravstvena blagajna, in za približno 420.000 pri krajših odsotnostih v breme delodajalcev. Po ocenah je ZZZS prihranil okoli 20 milijonov evrov, delodajalci pa približno 35 milijonov evrov.
K zmanjšanju so prispevali strožji režimi gibanja med bolniško ter več nadzorov nad morebitnimi zlorabami.
Bolniške odsotnosti so sicer v Sloveniji zadnja leta močno naraščale. Po podatkih IMF in NIJZ se je število izgubljenih dni zaradi bolezni v zadnjem desetletju skoraj podvojilo, Slovenija pa je bila med državami z najvišjo bolniško odsotnostjo v Evropi – povprečno skoraj 20 dni na zaposlenega letno, medtem ko je evropsko povprečje okoli 12 dni.
Čeprav zadnji ukrepi kažejo kratkoročen padec odsotnosti v začetku leta 2026, novi podatki NIJZ kažejo, da je bilo leto 2025 še vedno rekordno po številu bolniških primerov in izgubljenih dni
Regija kljub vsemu ostaja zdravstveno obremenjena
Kljub boljšim rezultatom Celja zdravstvena slika regije ostaja opozorilna. Savinjska regija beleži višje stopnje hospitalizacij zaradi možganske in srčne kapi, povečanje novih primerov raka ter slabšo precepljenost proti nekaterim nalezljivim boleznim.
