Povsem jasno je, da si med sprehodom z otrokom ne želite naleteti na pasje iztrebke, da med romantičnim zmenkom z dekletom ne želite sedeti ob kupu smrdljivih smeti, še najmanj bi na to upali zjutraj, ko stopite iz hiše ali stanovanja. Vseeno se vam podobne situacije v Celju lahko zgodijo. Za nered in nesnago si krivdo delijo tako odgovorne službe, kot tudi someščani.
Naše mesto je v primerjavi z Neapljem v času stavke seveda pravi raj, a ima vseeno pomanjkljivosti. Le te bi za lepše, bolj zdravo in kvalitetno življenje vseh nas, lahko bile odpravljene. To velja tako za velika odlagališča, ki škodujejo okolju, zdravju in dobri volji, kot tudi za droben pasji iztrebek, ki se ga lastniku ne da pospraviti, nekomu pa lahko pokvari dan.
Veliko težav so povzročili tudi novi ekološki otoki, ki so v večjih mestih težko nadzorovani in obvladljivi. Primer takšnega je na ulici 5 Prekomorske brigade 6, ki ga stanovalci težko prenašajo in so ga poimenovali kar ekološka bomba.
Na učinek eksplozije lahko naletimo tudi na najbolj priljubljeni sprehajalni poti knežjega mesta, ob Savinji. Bodisi na petek ali nekaj dni pred spraznjenjem košev. K vsemu temu pa sodijo še pasje mine.
Nikakor se ne bi strinjala, če bi kdo označil Celje za neurejeno in umazano mesto, čeprav ga včasih preplavi pristni srednjeveški vonj. Nasprotno, Celje bi rada tudi pohvalila. Ljudem čistoča veliko pomeni. Kjer zanjo ni poskrbljeno, se hitro izpostavi in če se da, tudi odpravi. Tudi z recikliranjem se trudimo in se na tem področju celo izobražujemo.
Upam, da obe plati Celja, onesnaženega in urejenega, ne kažeta na stagnirano stanje, ampak na napredek iz prvega v drugo. K temu pa bi morali pripomorati vsi skupaj. Tudi na dodanih fotografijah si lahko ogledate obe skrajnosti našega mesta.
Patricija Čamernik
