Zakaj umira celjska tržnica, (nekoč) duša in srce mesta?

05. 09. 2019 06:22

Tržnice v vsakem večjem mestu predstavljajo srce mestnega utripa. Primarni namen teh prostorov je prodaja živil in drugih izdelkov. Vendar ne služijo samo temu namenu, saj se ljudje ob nakupovanju družijo s prijatelji in znanci. 

Torej tržnica ni samo prostor izmenjave materialnih dobrin, temveč tudi središče družabnega življenja v mestih. Celjska tržnica ni nobena izjema. Trenutno na tržnici prodaja 70 stalnih branjevcev iz Celja, Štor, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Podčetrtka, Vojnika, Laškega, Brežic, Krškega, Ptuja, Ormoža in 38 stalnih registriranih prodajalcev.

Ampak branjevci in branjevke, brez katerih tržnica ne bi obstajala, ne pridejo tja prvenstveno z namenom druženja. Nekaterim dobiček iz izdelkov, ki jih prodajo, predstavlja glavni vir zaslužka.

V zadnjih letih je prišlo do silovitega razmaha trgovskih centrov, v katerih so cene živil nižje od tistih na tržnici. Posledično na celjski tržnici nakupuje vedno manj ljudi. Branjevci in branjevke, ki že nekaj desetletij prodajajo svojo zelenjavo, sadje in druge izdelke, trdijo, da se je v zadnjih nekaj letih prodaja zmanjšala za vsaj 80 %. Vzroke za upad prodaje vidijo predvsem v že prej omenjenih trgovskih centrih in težavami s parkirišči, dostopnostjo do tržnega objekta ter slabših ekonomskih razmerah v državi.

celjska-trznica-2Do tržnice ni lahko priti …

Upad obiskovalcev tržnice pa ne opažajo samo ponudniki sadja, zelenjave in drugih izdelkov, temveč so to opazile tudi stalne stranke. Nekateri že več desetletij večkrat tedensko opravljajo nakupe na tržnici. Tako kot branjevci izpostavljajo težavo z dostopnostjo in parkirišči ter problematiko trgovskih centrov. Menijo, da bi občina morala zagotoviti ustrezne parkirne prostore, s tem bi se povečala dostopnost do mestne tržnice. Zaradi upada prodaje pa je tudi ponudba manjša, saj so se nekateri odločili, da ne bodo več ponujali izdelkov.

Vodja tržnice, Boštjan Jelenko, ki je na tem mestu 5 let, dodaja, da je upad ponudnikov med 5 in 7 odstoten. Glavna težava je razlika med prodanimi izdelki ter dobičkom. Če želijo branjevci več prodati, ter tako konkurirati trgovskim centrom, morajo znižati cene. Vendar bodo v tem primeru ob koncu leta imeli manjši dobiček. V kolikor pa se odločijo, da ne bodo podlegli pritiskom in bodo izdelke še naprej prodajali po dosedanji ceni pa bo število kupcev manjše. celjska-trznica-3

Kako zadržati ljudi na tržnici in privabiti čim več kupcev?

Jelenko navaja, da se to trudijo doseči z različnimi projekti. Eden izmed njih je Odprta Kuhna, ki je organizirana, zato da ljudje, ki pridejo poizkusiti različno hrano, še opazijo ponudbo branjevk in branjevcev. Čez celo leto organizirajo še druge raznovrstne akcije. Težava, ki jo Jelenko izpostavlja je ozaveščenost in zavedanje o lokalno pridelanem sadju, zelenjavi, mesu in drugih izdelkih, ki jih tržnica ponuja.

Celjska tržnica je še vedno srce oziroma duša mesta, vendar je velik razmah trgovskih centrov in nedostopnost parkirišč, morebitne kupce odvrnil od obiska. Vodstvo se z različnimi akcijami trudi, da privablja ljudi, vendar je le teh še vedno največ ob sobotah. Med tednom pa objekt, ki je včasih predstavljal središče mestnega dogajanja, bolj ali manj sameva. Pomembno je, da se ljudje začnejo zavedati pomena lokalno pridelane hrane, saj bo lahko le tako tržnica živela dalje.

Anja Zakošek

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
187 queries in 0,562 seconds.