Do konca tedna poostren nadzor hitrosti

08. 08. 2022 12:53

Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Zato Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo začenja tretjo letošnjo nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do nedelje, 14. avgusta 2022 in je evropsko usklajena, so sporočili z AVP.

Policisti bodo po vsej državi poostreno preverjali, ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti. Namen tovrstnih preventivnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno.

V sklopu akcije pod geslom »Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj«, že vse od marca z različnimi aktivnostmi udeležence v prometu opozarjajo na posledice objestne in tvegane vožnje. AVP s tem voznikom sporoča, da z divjanjem ne pridobijo ničesar, lahko pa povzročijo hudo prometno nesrečo, s katero zaznamujejo mnoga življenja.

Letos do 23. julija po trenutnih podatkih beležimo 1.694 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je 15 % odstotkov več, kot v enakem obdobju lani (1.473). Življenje je izgubilo 17 oseb, kar pa je skoraj polovico manj kot leto poprej (30 smrtnih žrtev). Zabeležen pa je porast hudih (+ 17 %) in lažjih (+ 19 %) telesnih poškodb.

Najpogostejši povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kar 7 od 17 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki v starosti do 34 let, ki so letos povzročili petkrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več. Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, šest smrtnih. Med njimi je bil tudi voznik e-skiroja.

Celotni podatki o stanju varnosti cestnega prometa tako v letošnjem letu žal niso spodbudni, saj je Policija (po začasnih podatkih) obravnavala skupaj za 12 odstotkov več prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani. Letos je v vseh prometnih nesrečah po trenutno veljavnih podatkih umrlo 62 udeležencev, v enakem obdobju lanskega leta pa 67. V letošnjem letu se je za 8,5 odstotkov povečalo število hudo telesno poškodovanih in za 12,5 odstotkov število lahko telesno poškodovanih.

V lanskem letu je zaradi nesreč, ki jim je botrovala prevelika hitrost, umrlo 49 ljudi, kar predstavlja skoraj 43 odstotkov vseh umrlih.

Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v starosti med 18 do 34  let

Policisti so letos do 28. julija zabeležili 74.663 kršitev s področja hitrosti, v enakem obdobju lani pa 79.150. Kršitve s področja hitrosti predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev.

Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti izstopata starostni skupini od 18-24 let in od 25-34 let, eden tudi v skupini do 17 let. Vsi skupaj so povzročili sedem smrtnih prometnih nesreč. Resno skrb vzbuja dejstvo, sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč. Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, šest smrtnih. Med njimi je bil voznik e-skiroja, ki je v prometni nesreči tudi umrl.

Podatki prikazovalnikov hitrosti VI VOZITE so zaskrbljujoči

Rezultati prikazovalnikov hitrosti, ki jih je Agencija za varnost prometa v enoleten brezplačen najem novembra lani podelila 15 slovenskim občinam, kažejo, da vozniki še vedno krepko presegajo omejitve hitrosti. Znova so bili namreč zabeleženi primeri objestnih voznikov, ki so krepko prekoračili dovoljene hitrosti. V treh od enajstih občin, kjer je omejitev 50 km/h, je agencija do konca maja zabeležila tudi hitrosti, ki so dvainpolkrat višje od omejitve, in sicer 134, 137 in 138 km/h. V občinah, kjer je omejitev 30 km/h, pa so bile zabeležene celo trikrat višje hitrosti, kar 97 in 81 km/h.

vir: AVP in Policija

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
155 queries in 1,046 seconds.