Dokončana energetska sanacija osrednje bolnišnične stavbe SB Celje. V prvem četrtletju milijonska izguba

07. 06. 2021 18:30

Po dobrem letu dni od uvedbe izvajalca v delo je dokončana energetska sanacija osrednje bolnišnične stavbe Splošne bolnišnice Celje. V okviru projekta, ki je v celoti potekal v senci epidemije covid-19, je osrednja bolnišnična stavba dobila novo streho, fasado, okna in vrata ter prenovljeno toplotno zaščito.

Celovita obnova zunanjega plašča je tako povišala energetsko učinkovitost stavbe in zmanjšala njen ogljični odtis, hkrati pa močno izboljšala bivalno ugodje za paciente in zaposlene. Investicijo v skupni vrednosti 5,89 mio evrov je v pretežni meri financiralo Ministrstvo za zdravje in sicer 3,17 mio evrov. Evropski kohezijski sklad za regionalni razvoj je prispeval 1,59 mio evrov, celjska bolnišnica pa 1,13 mio evrov.

 31 let od pričetka gradnje novejšega dela celjske bolnišnice

Gradnja osrednje bolnišnične stavbe oz. novejšega dela Splošne bolnišnice Celje se je pričela leta 1980, vendar zaradi vedno večjih gospodarskih težav občin, ki so modernizacijo bolnišnice tedaj finančno podpirale in nekajletnega odpravljanja posledic katastrofalne poplave, objekt ni bil dokončan leta 1990, kot je bilo sprva načrtovano. Konstrukcija stavbe s fasado in streho je bila sicer dokončana leta 1986, ko je bil izveden tudi tehnični pregled. Ob otvoritvi objekta so v pritličju začele delovati prve specialistične ambulante. Izgradnja ostalega dela stavbe je potekala postopoma in tako so se vanjo vseljevali tudi bolnišnični oddelki.

Dobra tri desetletja stara stavba je bila zaradi stare izolacije in stavbnega pohištva energetsko vedno bolj potratna, prav tako je bila zaradi starosti obnove potrebna tudi streha tega objekta. Splošna bolnišnica Celje je zato v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje na Ministrstvo za infrastrukturo podala vlogo za financiranje potrebne energetske sanacije objekta. Posredovana dokumentacija je ustrezno dokazala, da predmetna operacija prispeva k doseganju specifičnega cilja »Povečanje učinkovite rabe energije v javnem sektorju« v okviru prednostne naložbe »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«. S tem operacija prispeva k doseganju ciljev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, kar ji je prižgalo zeleno luč pri črpanju evropskih sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada za regionalni razvoj.

Sanacija končana v dobrem letu dni

Javni razpis za izvajalca gradbenih del je bil zaključen septembra 2019. Po preverbi ponudb in referenc je bil izbran izvajalec MarkoMark Nival d.o.o.. Izvajalec je bil v delo uveden sredi maja lani. Slabih 13 mesecev kasneje, kolikor je bil rok za izvedbo posla, je bila konec maja opravljena primopredaja.

V okviru projekta, ki je potekal pod omejitvami epidemije covida-19, sta bili v celoti obnovljeni in toplotno zaščiteni fasada in streha, zamenjana okna in vrata ter nadgrajena programska oprema za izvajanje energetskega monitoringa.

Z izvedeno investicijo je uresničen njen osnovni namen, ki je povečanje energetske učinkovitosti stavbe, zagotovitev zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ter izboljšanje bivalnega ugodja za paciente in zaposlene. Z energetsko sanacijo stavba sledi smernicam energetske učinkovitosti stavb in dobrega gospodarjenja z javnimi dobrinami. Ker so se s celovito energetsko prenovo izboljšale tako funkcionalne kot energijske lastnosti stavbe v SB Celje pričakujejo številne pozitivne učinke. Na področju energetike ocenjujejo, da bo prenova prinesla letni prihranek energije v višini 1.203 MWh, prav tako naj bi se letno za približno 385,4 ton znižale emisije CO2. Zaradi prenove se bodo zmanjšali tudi stroški letnega vzdrževanja stavbe.

Investicijo v skupni vrednosti 5,89 mio evrov je v pretežni meri financiralo Ministrstvo za zdravje in sicer 3,17 mio evrov. Evropski kohezijski sklad za regionalni razvoj je k njej prispeval 1,59 mio evrov, celjska bolnišnica pa 1,13 mio evrov.

Kakšno je bilo poslovanje SB Celje v prvem četrtletju 2021

Ocena poslovanja SB Celje v prvem četrtletju letošnjega leta: Na osnovi pogodbe z ZZZS za pogodbeno leto 2020 in napovedi drastičnega znižanja cen COVID pacientov ocenjujejo trenutni poslovni izid tega obdobja v višini 1,088 mio evrov presežka odhodkov nad prihodki.

Epidemija COVID 19 je v veliki meri zaznamovala delovanje bolnišnice tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. V mesecu januarju 2021 je bilo v bolnišnici hospitaliziranih 406 COVID pacientov, kar je najvišje število v vseh mesecih trajanja epidemije (v obdobju 1-3 2021 je bilo odpuščenih 808 pacientov s Covid-19). Februarja je začelo število teh pacientov počasi upadati, s čemer so se počasi sproščale kadrovske in posteljne kapacitete. Bolnišnica je izdelala t.i. »Izhodno strategijo« s katero bi v čim krajšem času nadoknadili zaostanke na rednih programih. Ministrstvo za zdravje nam je potrdilo predlagane posebne programe na področjih z najdaljšimi čakalnimi dobami in največjimi zaostanki, vendar pa je epidemija dobila nov zagon in začel se je tretji val. Tako so že v marcu 2021 kadrovske in prostorske vire ponovno usmerjali v COVID oddelke.

Največji upad rednega programa dela v obdobju 1-3 2021 je bil zabeležen na operativnih programih, kar je povezano s pomanjkanjem prostorskih kapacitet za izvajanje operativnih programov in zasedenosti intenzivnih terapij. Slednje so bile v prvih treh mesecih letošnjega leta v maksimalnem možnem obsegu zasedene s COVID pacienti, za elektivne programe so morali zagotavljati popolnoma dodatne intenzivne postelje, zato elektivnih operativnih programov ni bilo mogoče izvajati v polnem obsegu.

Program akutne obravnave je bil brez upoštevanja COVID pacientov opravljen v višini približno 70 %, upoštevajoč tudi te paciente pa po številu primerov skoraj 80 %. Finančno pa je bolnišnica v obdobju 1-3 2021 z zahtevnejšimi in dražjimi pacienti (več urgentnih, zahtevnejših primerov) in z velikim številom covid bolnikov, program akutne obravnave dosegla v celoti oz. je v celotni pogodbeni vrednosti iz leta 2020. Višja realizacija je izkazana na programih, ki so urgentne narave, nižja pa na elektivnih programih. Realizacija programa je bila zelo različna tudi področju specialistično ambulantne dejavnosti; od preseganja programov (ginekologija, maksilofacialna kirurgija, UZ diagnostika, urgenca) do nedoseganja programov pod nivojem 50 % pogodbeno načrtovanih (infektologija, kardiologija, ortopedija). Realizacija v okviru pogodbe ali nad pogodbo, pa je bila v tem obdobju izkazana še na področju preventivnih programov (DORA, SVIT) ter na programih CT in MR preiskav, ki so se opravljale tudi izven rednega delovnega časa.

Skupna višina ocenjenih prihodkov v obdobju 1-3 2021 je v višini 39,3 mio evrov in je za 30 % višja od doseženih v primerjalnem obdobju preteklega leta 2020. Večinski del prihodkov so prihodki s strani ZZZS, ki so ocenjeni na podlagi pogodbe z ZZZS za leto 2020, saj pogodbe za tekoče leto še nimajo dogovorjene. V prihodkih je tudi 6,4 mio dodatkov, v povezavi z epidemijo Covid. Pri oceni prihodkov za COVID paciente pa so pri oceni poslovanja upoštevali znižane cene (v povprečju za 48 %), ki naj bi bile vključene v Splošni dogovor za leto 2021 od 1. januarja 2021 naprej.

Med stroški so se v opredeljenem obdobju pomembno dvignili stroški dela (v višini 7,9 mio evrov). Poglavitni del povečanja gre na račun izplačil dodatkov k plačam (6,4 mio), drugi razlog, tudi vezan na epidemijo, pa je v izplačilu nadurnega dela, s katerim so zagotavljali potrebne kadrovske vire na dodatnih in podvojenih deloviščih. Skupni stroški blaga, materiala in storitev so na nivoju iz enakega obdobja lani, se je pa v veliki meri spremenila njihova struktura. Na eni strani so se zaradi zmanjšanja nekaterih programov, ki vključujejo visoke materialne stroške znižali stroški teh zdravstvenih materialov, na drugi pa so se zaradi epidemije povečali stroški sanitetnega in potrošnega materiala, osebne varovalne opreme, laboratorijskih materialov in reagentov ter stroški storitev vzdrževanja, čiščenja, varovanja, informatike.

Trenutni ocenjeni poslovni izid 1-3 2021 izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 1,088 mio evri in je posledica znižanja cen za covid bolnike, povečanih stroškov dela (nadurno delo) ter tudi nekaterih višjih materialnih stroškov, ki jih je s sabo prinesla epidemija.

Ker v pogojih epidemije bolnišnica ne more v celoti izvajati rednega programa dela, celjska bolnišnica pa je ena od štirih slovenskih bolnišnic, ki morajo vseskozi zagotavljati obravnavo COVID pacientov, celjsko bolnišnico ob tem znižanju cen s katerimi pokrivajo stroške COVID obravnav močno skrbi nadaljnji, tudi jesenski razvoj dogodkov in njihov vpliv na poslovanje bolnišnice.

foto: SB Celje

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
166 queries in 0,875 seconds.