Kako trajno oživiti središče Celja?


Obdobje predvolilne kampanje ob lokalnih volitvah se preveša v sklepno fazo. Celjani so lahko med tednom kandidate spremljali na soočenjih na dveh največjih televizijah. 

Skozi nekatere na prvi pogled različne teme se je vlekla skupna nit, in sicer, kaj narediti, da bo Celje privlačno za življenje, da bodo mladi ostajali, da bodo prihajali od drugod, da bo nenazadnje bolj živahno samo mestno središče. Zeliko veliko razhajanja je bilo na točki, če Celje ima prostorski načrt.

Takole so na temo oživljanja središča za MMC RTV Slovenija v enem od sklopov odgovorili kandidati:

Primož Brvar: Že zdaj mestne institucije ter srednje, višje in zdaj tudi visoke šole oblikujejo značilen utrip mesta. Bolj dinamično družabno življenje v mestnem jedru, podobno sobotnim dopoldnevom, bomo dosegli z nadaljnjim razvojem visokega šolstva in z več študentskimi stanovanji v mestnem jedru ter zapolnitvijo praznih poslovnih prostorov s trgovinami. Mesto mora aktivneje pristopiti k uveljavljanju predkupne pravice pri prodaji poslovnih prostorov v mestnem jedru, ki jih pod ugodnejšimi pogoji odda poslovnim subjektom, ki bodo delovali mestotvorno. Prav tako velja posodobiti delovanje mestnega marketinga, ki mora aktivneje soustvarjati utrip v mestu.

Matija Kovač: Kot Celjan, ki živi v središču mesta in zato zelo dobro pozna problematiko, vidim tri glavne težave. Prva je, da stanovanjska politika tu ni dovolj aktivna. Dvajset mladih družin na leto bi že v nekaj letih povsem spremenilo utrip jedra in dvignilo povpraševanje po storitvah. Druga težava je precej slaba prireditvena ponudba, pri kateri ne gre toliko za količino kot za šibko in nepremišljeno vsebino. Kot tretjo, a zelo perečo težavo bi izpostavil promet. Mesto je zaparkirano z avtomobili ljudi, ki sem prihajajo na delo, zmanjka pa prostora za obiskovalce in predvsem stanovalce.

Uroš Lesjak: Celjsko staro mestno jedro žal počasi umira. Najprej bomo vzpostavili evidenco vseh praznih lokalov – javnih in zasebnih v starem mestnem jedru, aktivno iskali vlagatelje in za javne prostore pripravili program neprofitnih najemnin za tiste dejavnosti, ki bodo obogatile ponudbo za domačine in goste. Kljub trgovskim središčem na obrobjih številna stara mestna jedra v Evropi in pri nas živijo. Tudi naše knežje mesto bo med njimi, če me bodo Celjanke in Celjani izvolili za župana.

Sandi Sendelbah: Desetletja nesmotrnih in nestrokovnih posegov v starem mestnem jedru so povzročila njegovo urbanistično, ekonomsko in socialno razgradnjo, ki se kaže v izgubljanju identitete nekdaj veličastnega srednjeveškega mesta. Strateški cilji revitalizacije bi bili naslednji: interdisciplinarni pristop pri prostorskem načrtovanju s ciljem preprečevanja nadaljnjega propadanja prostorskih struktur v fizičnem, ekonomskem in socialnem pogledu, izboljšanje privlačnosti prostora, spoštovati kulturno dediščino upoštevaje urbanistična in arhitekturna priporočila, povečati primerljive prednosti nasproti drugim mestnim predelom, združiti funkcije, ki so ključne za delovanje središča, in izboljšati njegovo dostopnost, izboljšati razmere za življenje v starem mestnem jedru in ga ustvariti privlačnega za naselitev.

Bojan Šrot: Staro mestno jedro v Celju je v zadnjih letih oživelo. Obnovili smo nekatere ulice, odprli Tehnopark Celje, največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji, prenovili Muzejski trg, ki je atraktivno prizorišče za koncerte, uredili nov trg pri mestni tržnici, ki je prav tako odlično prizorišče za različne družabne dogodke. Izvedli smo še več drugih projektov, tako da je mesto zelo lepo urejeno, varno, v toplih mesecih bogato ocvetličeno in skozi vse leto polno zabavnih in kulturnih prireditev. Poslovni prostori, ki so v občinski lasti, s svojimi dejavnostmi prispevajo k živahnemu mestnemu utripu. Želimo si, da bi zaživeli tudi zaprti poslovni prostori v zasebni lasti, ki so žal neurejeni in kazijo podobo mesta. V naslednjem mandatu nameravamo nadaljevati prenovo ulic in trgov.

Povezava k celotnemu prispevku

Mnenji z ulice

V zadnjem času so se na to temo oglašali tudi nekateri znani akterji.

Tako je razmišljal Niko Korenjak, ki je med drugim lokalni turistični vodič:

Zelo čustveno je svoj pogled zapisala Vesna Prevolšek, dolgoletna ulična glasbenica:

Lep primer povezovanja meščanov so lahko tudi manjše enote lokalne samouprave, kot so npr. mestne četrti. Tako se lahko npr. v MČ Slavko Šlander pohvalijo, da so v zadnjem obdobju opazno dvignili raven sodelovanja. Kot pri vseh stvareh, pa vse vedno temelji na človeku in pripravljenosti iskati rešitve.

Županski kandidati se bodo v zadnjem tednu kampanje soočili tudi neposredno pred celjskim občinstvom, in sicer v ponedeljek, 14. novembra, ob 18. uri v Modri dvorani Celjskega sejma.

B. R.