Kako vrniti življenje in dušo središču Celja?

29. 11. 2012 12:48

Pred vrati je veseli december, čas, ko nekoliko zaživijo ulice v centru Celja. Mestni utrip v centru Celja že desetletje umira, v večernem in predvsem v nočnem času center knežjega mesta postaja “mesto duhov“. Življenje in utrip mesta sta se korak za korakom preselila v trgovske gigante na obrobju mesta, v središču je dandanes težko najti kotiček, kjer bi lahko začutili in doživeli utrip »starega Celja«, težko je najti primeren lokal, kjer bi se bodisi domačini bodisi obiskovalci za trenutek ustavili, spili kavo in pokramljali.

Kakorkoli – pred nami je veseli december in središče mesta bo ta mesec dni ponovno oživelo. Številne bogato obložene stojnice, ki vsako leto ponujajo številne dobrote, darila in prireditve na odru Glavnega trga, bodo zagotovo privabile številne obiskovalce, predvsem tiste najmlajše.

Zanimalo nas je, kako je decembra v tistih redkih trgovinah, prodajalnah in lokalih, ki se nahajajo oz. jim je uspelo ostati v središču mesta. Minuli teden smo v starem mestnem jedru obiskali pet lokalov oz. trgovin, kjer smo lastnike povprašali o njihovih pričakovanjih in praksah v mesecu decembru, kako, glede na trend praznjenja jedra in umikanja potrošnikov na obrobje v velika trgovska središča v centru, sploh še preživijo in kaj pričakujejo od prihodnosti.

Priprave na veseli december gredo proti koncu

Na naš obisk so se z veseljem odzvali v specializirani trgovini Nova Sfera, v Zlatarstvu Tajnšek, v prodajalni nogavic Fabiani, v trgovini za močnejše Iris ter v trgovini za dom in otroke Vila Malina.

Ga. Milena Tomažin, lastnica prodajalne Nova Sfera, je prepričana, da je selitev trgovin v trgovske centre eden glavnih krivcev za zamrtje središča Celja. Izpostavila je tudi pomanjkanje parkirnih mest v samem središču Celja: »Ljudje so navajeni, da se pripeljejo do trgovine, da kupljeno z nakupovalnim vozičkom pripeljejo do avtomobila. In ker niso obremenjeni s plačilom parkirnine, si v nakupovalnih središčih lahko vzamejo več časa za nakupe. V središču mesta pa obstaja velika nevarnost, da jih bodo ob prekoračitvi parkiranja, četudi nekaj minutni, na avtomobilu pričakalo obvestilo redarstva.« Ob vprašanju, če so za vse večjo selitev trgovin in lokalov iz središča mesta morda krivi stroški najemnine, pa je ga. Tomažin prepričana, da ne more biti glavni krivec višina najemnine, saj jo iz leta v leto lastniki lokalov znižujejo: »V kolikor ima lastnik lokala najemnino previsoko, bo pač imel prazen lokal.« Decembrsko dogajanje v središču mesta po njenih besedah nič kaj ne pripomore k višjemu obisku oz. prometu trgovine.

Ga. Romana Tajnšek – Korošec, lastnica Zlatarstva Tajnšek, meni, da umik trgovin v trgovska središča pripomore k zgoščenosti ponudbe na enem mestu, kupci na nekaj kvadratnih metrih praktično dobijo vse, kar potrebujejo: »V trgovskih centrih je vsa ponudba praktično na enem mestu. Določenih stvari pa kupci ne morejo kupiti v središču mesta, ker jih ni za dobiti.« V veselem decembru, ko se v središču mesta največ dogaja, se v njihovi prodajalni poveča le frekvenca ljudi, prodaja pa le malenkost. Problem, na katerega ga. Tajnšek že več let opozarja, so tudi prodajne hiške, ki jih v decembru postavijo pred trgovine in lokale, ki so sicer odprti vso leto: »Vsako leto pa se srečujemo tudi s problemom hišk, ki jih postavljajo direktno pred lokale in nas zaprejo. S tem zakrijejo prodajalno, večjo pozornost pa moramo namenjati krajam, katerih število se v tem času poveča.« K oživitvi metnega jedra bi po besedah Tajnškove pripomoglo več prireditev in dogajanja v centru.

Da je mestno jedro zamrlo, lokali pa slabo obiskani, je po mnenju ge. Iris, lastnice prodajalne Iris in ge. Martine, lastnice prodajalne Fabiani, v prvi vrsti kriv prometni režim oz. pomanjkanje parkirnih prostorov, ki so povrhu vsega še plačljivi. Odbijajoče za obiskovalce in potencialne kupce pa je tudi dejstvo, da se lokali in trgovine v središču Celja verižno zapirajo, saj zaradi nizkega prometa zmanjka za najemnine. Obisk strank in potencialnih kupcev v času veselega decembra po pričevanju omenjenih zelo malo vpliva na promet, za kar naj bi bila med drugim kriva postavitev prodajnih hišk, katere zakrivajo lokale in prodajalne. V prihodnosti bi si v mestnem jedru želeli več kulturnega in zabavnega dogajanja v središču mesta, kar bi zagotovo pripomoglo k ponovni oživitvi središča Celja, posledično pa morda k povečanju prometa v trgovinah.

V središču mesta namesto trgovin z bogato in dodano ponudbo najdemo vse več takšnih in podobnih "napisov".

Ga. Urška, lastnica trgovine Vila Malina, je na Glavnem trgu prisotna že sedem let. Zadnja leta opaža trend upadanja sprehajalcev po središču mesta, posledično pa seveda obiskovalcev prodajaln, ki se nahajajo tam. Vzrok za slednje ga. Urška vidi v selitvah v nakupovalna središča na obrobju mesta: »Največji problem so trgovski centri, ki so za seboj potegnili maso ljudi, tako da je ostala peščica tistih, ki nakupujejo v majhnih trgovinah v središču mesta.« Za razliko od zgoraj omenjenih pa ga. Urška ne vidi trenda upadanja prometa zaradi pomanjkanja parkirnih mest v samem centru mesta: »Tako kot v Ljubljani, je tudi v ostalih evropskih mestih – avtomobile je potrebno parkirati na obrobju mesta oz. v bližini centra, od tam pa je potrebno koristiti javni prevoz oz. pešačiti. V mestnih jedrih so skoraj povsod po svetu prepovedali vožnjo z avtomobili.« Poleg vsega pa v centru Celja, ki je po mnenju ge. Urške še vedno lepo in naravno mesto, kjer lahko obiskovalci prisluhnejo ptičjemu petju, primanjkuje raznovrstnih trgovin, ki bi kupce privabile.

So pa v vseh obiskanih prodajalnah poudarili, da bi bilo potrebno več narediti v smeri komunikacije z Mestno občino Celje. Slednja je po prepričanju vseh sodelujočih na nič kaj zavidljivi ravni. MOC bi po mnenju večine v prvi vrsti morala pomagati trgovcem v središču Celja in s propagando poskušala vrniti življenje v središče knežjega mesta, kar si navsezadnje tudi zasluži.

Celje se ponaša z bogato in zelo razgibano zgodovino, ki jo je pričela pisati halštatska kultura. Premore številne zgodovinske, sakralne in kulturne stavbe, trge, mostove in športne objekte. Poleg tega pa se v Celju vsako leto odvijajo številne prireditve, ki privabijo ljudi od blizu in daleč (Mednarodni Obrtni Sejem Celje, Veronikini večeri na Starem gradu, Poletje v Knežjem mestu, Celjski pust, Podeželje v mestu, Dnevi kulture, Mednarodni mladinski pevski festival, Srednjeveška prireditev na Starem gradu, Pravljično Celje, Ples čarovnic-čarovnije igrarije, Večeri komedij in Muzejska noč). Prireditve, ki bi jih zavidalo marsikatero večje mesto v Evropi. A kot da bi Celjani ne imeli interesa obiskovalce privabiti v središče mesta, da bi zaživelo –  kot v časih, ko je Celje bilo mesto z živahnim kulturnim in turističnim utripom, razvitim družabnim življenjem, trgovsko-obrtnim in sejemskim središčem ter privlačno okolico.

Še ne tako daleč nazaj so mestu dajala poseben čar različnost in pestrost doživetij na majhnem prostoru. Domačinom in obiskovalcem so ponujale zavetje romantične ulice v starem mestnem jedru, kotički za skrivnostne pogovore v mestnem parku, mogočna arhitektura kot odraz bogate in raznolike preteklosti, bogat kulturni utrip…in to vse v centru mesta. Mesta, ki je v primerjavi s številnimi evropskimi mesti majhno, mesta, kjer je vse na razdalji nekaj korakov. Mesta, ki je sicer majhno, a je veliko po srcu. Žal tudi mesta, katerega utrip središča umira, izgublja dušo.

t/f: Egon Horvat

Oznake: , , , , , , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
186 queries in 0,948 seconds.