Kakovost zraka v Celju: Ali v času koronavirusa dihamo čistejši zrak?

12. 05. 2020 19:28

Novi koronavirus je precej omejil gospodarstvo in transport, ko nas je, čeprav le za nekaj tednov, prikoval v lastne domove. Marsikje po svetu si je narava zaradi te nenadne spremembe neverjetno opomogla. Mi smo preverjali, v kolikšni meri je bil zrak v Celju onesnažen oziroma čist v zadnjih treh mesecih.

Agencija RS za okolje (ARSO) izračunava indeks kakovosti zunanjega zraka na podlagi deleža onesnaženosti s 4 onesnaževali: trdi delci PM10, NO2 (dušikov dioksid), SO2 (žveplov dioksid) in O3 (ozon). Za vsako onesnaževalo se po določenem algoritmu vsako uro izračuna indeks, pri čemer skupni indeks določa onesnaževalo z najvišjo vrednostjo indeksa. Za O3, NO2 in SO2 se pri izračunu upoštevajo zadnje urne ravni onesnaževal, v primeru delcev PM10 pa uteženo 12 urno drseče povprečje s poudarkom na vrednostih zadnjih treh ur. Končna vrednost indeksa stanje kakovosti zraka uvrsti v enega od spodnjih razredov:

tabela

Tabela 1: Indeks kakovosti zraka
*Dnevne vrednosti delcev PM10 so na merilnem mestu pomnožene s korekcijskim faktorjem.

Žveplov dioksid nastaja ob izgorevanju fosilnih goriv (bencina, nafte, premoga), v nekaterih industrijskih procesih (predelava rude) ter pri pridobivanju toplotne in električne energije. 80 % onesnaženja zraka z žveplovim dioksidom prispeva kurjenje premoga in lignita. Ogljikov monoksid nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja fosilnih goriv v energetskih obratih, avtomobilih, gospodinjstvih in industrijskih procesih.

Ocenjuje se, da ga avtomobili proizvedejo kar okrog 80 %. Ozon je močno reaktiven plin. Glede na mesto nastanka v atmosferi ločimo stratosferski ozon, ki se tvori v višji plasti atmosfere in nas ščiti pred ultravijoličnimi žarki, ter troposferski ali prizemni ozon, ki se tvori v spodnji plasti atmosfere kot sekundarni onesnaževalec. Dušikov dioksid povzročajo izpusti prometa, tovarn in elektrarn.

Onesnaženost zraka v Celju

Podatke o kakovosti zraka v Celju ARSO pridobiva na dveh merilnih mestih: Bolnica Celje (na Oblakovi ulici 5) in Celje Mariborska (nasproti glavne avtobusne postaje). Za prvo smo pridobili podatke o 4 omenjenih onesnaževalih in delcev PM2.5, za drugo pa podatke o delcih PM10. Vsi rezultati so v µg/m³.

celje-bolnica-graf

Graf 1: Povprečje dnevnih vrednosti koncentracij onesnaževal (µg/m³) v Celju za zadnje tri mesece – podatki merilnega mesta »Celja Bolnica«.
*Podatki o delcih PM2.5 za zadnjih 9 dni v aprilu še niso na voljo.
*Podatki o delcih PM10 za zadnjih 9 dni v aprilu so podani iz avtomatskega merilnika.

»Podatki za PM10 iz merilnega mesta Celje Bolnica so pridobljeni z referenčnim gravimetričnim vzorčevalnikom, za dneve, ko je bil ta vzorčevalnik v okvari, pa so podani iz avtomatskega merilnika (meritve imajo večjo napako),« pojasnjujejo na ARSO.

celje-mariborska-graf

Graf 2: Povprečje dnevnih vrednosti koncentracij delcev PM10 (µg/m³) v Celju za zadnje tri mesece – podatki merilnega mesta »Celja Mariborska«.
*Podatki o delcih PM10 za zadnjih 9 dni v aprilu še niso na voljo.

merilna-postaja
Merilna postaja kakovosti zraka pri celjski bolnišnici.

Splošno gledano je onesnaženost celjskega zraka res nekoliko manjša, vendar le pri določenih snoveh. Od februarja do aprila beležimo manjši delež pri treh onesnaževalih: Koncentracija žveplovega dioksida in delcev PM 2.5 je v mesecu marcu najnižja, najbolj pa je upadla koncentracija dušikovega dioksida, ki se je v kubičnem metru zraka v povprečju znižala za slabih 10 mikrogramov.

Zaskrbljujoč je še zmeraj škodljivi ozon, ki se je v času karantene še povišal. Ob teh meritvah je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da na samo onesnaženje zraka ne vpliva zgolj promet. Tukaj so tudi kurišča, ki dodatno bremenijo ozračje. Na ARSO so še povedali:

Od 27. do 29. marca je bil nad Slovenijo prisoten puščavski prah, ki je v celi Sloveniji zelo onesnažil zrak, predvsem z delci PM10.

Sam puščavski prah sicer ni onesnaževalo, vpliva pa na vidljivost. Izvedeli smo še, da ogljikovega monoksida (CO) v Celju ne merijo. Podatki o urnih, dnevnih in mesečnih ravneh koncentracije onesnaževal na spletni strani ARSO niso potrjeni, saj objavljene podatke večkrat preverjajo, …

… ampak zadnja končna kontrola se izvede še enkrat na koncu leta, ko so zbrani vsi podatki za koledarsko leto, zato imajo te vmesne objave status nedokončnih podatkov. V zadnji končni letni kontroli pa zelo redko pride do sprememb.

Čistejši zrak tudi drugod

V Ljubljani naj bi na boljšo kvaliteto zraka v teh časih vplivala ravno zaustavitev prometa, ugotavlja raziskovala skupina podjetja Aerosol. Promet je skupaj s kurjenjem lesa največji povzročitelj črnega ogljika pri nas.

Sodeč po poročanju mnogih slovenskih in tujih medijev, pa se je svet v zadnjih nekaj tednih zares očistil! To dokazujejo mnoge fotografije in posnetki s satelitov. Onesnaženost z NO2 se je na Kitajskem v grobem znižala za 40 odstotkov, so zapisali v časniku Delo. Ne samo zrak, tudi vodni viri so čistejši. V britanskem Guardian-u in ameriškem CNN-u so pisali o praznih Benetkah in njenih kanalih, kamor so se vrnile različne vodne živali. Znano je, mimogrede, da se je okužba s koronavirusom hitreje širila ravno na močno onesnaženih območjih.

esa
Satelitski posneti Evropske vesoljske agencije (ESA) koncentracije dušikovega dioksida.

Nekaj dobrega pa nam je pandemija koronovirusa vendarle dala. Spomnila nas je, da nam ni potrebno vedno hiteti v življenju. S tako imenovanim podnebnim “eksperimentom” pa nam je pokazala, kako kratek čas je potreben, da se zrak, ki ga dihamo, očisti. Vse to bi nas moralo kot družbo voditi v temeljit razmislek. S kakšnimi mehanizmi bomo za naravne vire in posledično kakovost svojih življenj skrbeli v prihodnosti?

foto: ARSO, ESA

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
171 queries in 0,635 seconds.