MOC med desetimi slovenskimi občinami, ki delujejo najbolj odprto in transparentno

23. 09. 2021 14:00

Inštitut Danes je nov dan (DJND), Organizacija za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja so predstavili izsledke raziskave odprtosti in transparentnosti slovenskih občin, da bi ponudili širši vpogled v transparentnost delovanja lokalne samouprave, predstavili dobre in slabe prakse ter podali priporočila, kako stanje izboljšati

Rezultate so zbrali na interaktivnem spletnem mestu Lestvica transparentnosti, kjer lahko občanke in občani poleg sistematičnega pregleda stanja preverijo, kako so se izkazale posamezne občine in jih primerjajo z ostalimi občinami.

Za vsako občino so podali tudi pet priporočil, s pomočjo katerih bodo lahko te v prihodnje delovale še bolj transparento in vključujoče, prebivalke in prebivalce pa spodbudili, da nasvete posredujejo svojim občinskim funkcionarjem.

 

Čeprav se včasih zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Zato mora biti delovanje občin odprto in vključujoče, saj to javnosti omogoča sodelovanje v različnih procesih – od spremljanja pomembnih tem do neposredne udeležbe pri sprejemanju odločitev.

Številke so pokazale, da imajo slovenske občine še precej možnosti za napredek, saj večina pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in neambiciozni zakonodaji. Še bolj osupljivo je, da kar 168 občin na nekaterih področjih ne zadošča niti minimalnim zakonskim standardom. V povprečju so slovenske občine tako dosegle 34,9 od 100 točk, torej le nekaj več kot tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvrščena občina pa je dosegla le približno dve tretjini točk. Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je osvojila 69,2 točke.

Mestna občina Celje uvrščena v prvo deseterico občin

Mestna občina Celje je s 50,75 točkami na lestvici zasedla 9. mesto. Največje število točk je MOC prejela v vsebinskih sklopih: Dostopnost spletnega mesta (14,25 od 20 možnih točk)), Preglednost spletnega mesta in dostop do informacij (13/20) in Transparentnost delovanja občinskega sveta (11,5/20). Manj pa pri Transparentnosti in vključenosti v sprejemanje proračuna (7,5/20) in Vključenost v delovanje občine in obveščanje (4,5/20).

Priporočila za MOC:

  • Občina naj objavlja podatke o delu občinskega sveta v strojno berljivih formatih. Samo strojno berljivi podatki raziskovalcem in novinarjem omogočajo poglobljeno analizo dela občine.
  • Občina naj spletne objave o delovanju občinskega sveta dosledno opremlja z datumom objave. Le na tak način lahko občina dokaže, da so bili dokumenti objavljeni v časovnem obdobju, ki ga določa zakonodaja oziroma občinski poslovnik.
  • Občina naj zagotovi, da je do vseh vsebin na spletnem mestu možno dostopati s tipkovnico in pomožnimi tehnologijami, vključno z lupami, bralniki zaslona in orodji za prepoznavanje govora. Na ta način lahko občina dostop do vsebin zagotovi tudi osebam z oviranostmi.
  • Občina naj zagotovi večjo transparentnost dela delovnih teles občinskega sveta. Delovna telesa so sestavni deli lokalne samouprave in pogosto močno vplivajo na odločitve, ki jih svetniki sprejemajo na sejah občinskega sveta.
  • Občina naj pripravi in objavi izjavo o dostopnosti spletnega mesta. Občine z izjavo, ki so jo dolžne objaviti po zakonu, pojasnijo, katere vsebine niso dostopne osebam z oviranostmi, razloge za takšno nedostopnost ter navedbe nadomestnih možnosti dostopa.
Na podlagi kakšnih kriterijev se je ocenjevalo transparentnost in kaj so podatki pokazali?

Podatki so pokazali signifikantno korelacijo med številom doseženih točk in višino proračuna ter tudi med številom doseženih točk in številom prebivalcev. To pomeni, da so občine z višjim proračunom in večjim številom prebivalcev praviloma bolj odprte in transparentne ter obratno – manjše občine so pogosto manj transparentne. Pri tem je sicer mogoče, da je v manjših občinah za razliko od urbanih središč spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja, zato je tam na voljo manj informacij, nizko število točk pa je lahko tudi posledica nezadostnih kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev.

Avtorji raziskave so 212 slovenskih občin analizirali z 80 kazalniki, razdeljenimi v 5 vsebinskih sklopov. Pri tem so zbrali podatke iz leta 2020, in sicer na podlagi občinskih spletnih mest, zakonodaje oziroma javno dostopnih dokumentov, kot so občinski poslovniki, pri enem od sklopov pa tudi z neposrednimi odgovori občin na poslane vprašalnike. Ocenjevali so transparentnost delovanja občinskega sveta, preglednost občinskih spletnih mest in dostopnost informacij, transparentnost in vključenost v postopke sprejemanja proračunov, dostopnost spletnih mest ter vključenost javnosti v delovanje občin.

Interaktivno spletno mesto Lestvica transparentnosti – tukaj

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
166 queries in 2,480 seconds.