Mogočna platana pri železniški postaji v Celju bo v naslednjih dneh strokovno sanirana


Mogočna, več kot 100 let stara platana, ki raste pri železniški postaji v Celju, je izjemna v več pogledih. Poleg dimenzij je izjemen estetski element v pretežno pozidanem ali drugače urbaniziranem okolju. Prav tako platana prispeva k biotski pestrosti v starem mestnem jedru. Določena je kot naravna vrednota lokalnega pomena in je z odlokom Mestne občine Celje zavarovana kot naravni spomenik. Je eno redkih mestnih dreves, ki se mu je morala umakniti cesta. Med rekonstrukcijo Mariborske ceste leta 2006 jo je Mestna občina Celje skupaj s strokovnjaki Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za gozdove Slovenije uspela ohraniti in ji omogočiti nemoteno rast.

“Kot vrsta je javorolistna platana (Platanus x hispanica) zelo prilagodljiva in primerna za rast v mestnem okolju. Da bi še naprej ostala zdrava in vitalna, ji tako kot ostalim zavarovanim drevesom namenjamo posebno skrb. V nedeljo, 8. maja, bo potekala strokovna sanacija platane, zato bo od 8. do 12. ure na odseku glavne ceste na Ulici XIV. divizije delna zapora prometa. Promet bo potekal izmenično enosmerno. Sanacijo financira Mestna občina Celje, izvedel jo bo arborist, dela pa bodo nadzirali strokovnjaki celjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave,” pojasnjujejo na Mestni občini Celje.

Mestna občina Celje je z Odlokom o zavarovanju naravnih drevesnih vrednot lokalnega pomena v Mestni občini Celje zavarovala 17 evidentiranih izjemnih dreves, s tem pa prispevala k njihovi ohranitvi in jim zagotovila posebno varstvo. V Zavodu RS za varstvo narave spremljajo njihovo stanje in na podlagi Programa urejanja drevesnih naravnih vrednot v MOC pripravijo Letni načrt urejanja zavarovanih dreves.

Zavarovana drevesa so izjemna zaradi dimenzij (višina, obseg), habitusov, redkosti in nenazadnje tudi zaradi starosti. Posebna so tudi, ker jih večina raste v urbanem okolju, kjer je ogroženost njihovega obstoja zelo visoka zaradi različnih posegov v prostor. V tem okolju se njihova rastišča močno razlikujejo od naravnih rastišč v gozdnih združbah in tudi zato potrebujejo strokovno nego.

“S skrbjo za zavarovana drevesa želimo biti zgled, kako negovati in ohranjati tudi ostala drevesa v mestu. V zadnjih letih nam z načrtnim delom in dobrim sodelovanjem s strokovnjaki to dobro uspeva,” zaključujejo na občini.

M.G.A.