Ob dnevu slovenskga športa o uspehih celjskih športnikov

23. 09. 2020 14:08

Na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez je Državni zbor letos sprejel spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih ter 23. september razglasil za dan slovenskega športa. Šport si svoj praznik nedvomno zasluži tako zaradi izjemnih dosežkov naših vrhunskih športnikov kot tudi zaradi pomembnega vpliva na naše zdravje in počutje.

Dan slovenskega športa je namenjen promociji športa v najširšem smislu in k telesni aktivnosti ter zdravemu načinu življenja nagovarja tudi tiste, ki so se športu doslej iz različnih razlogov izogibali.

Celjski športniki in kolektivi, ki trenutno krojijo slovenski ali svetovni vrh v svojih športih: NK Celje, RK Celje Pivovarna Laško, KK Cinkarna Celje, AD Kladivar, ŽNK Savinja Celje, HK Celje, RK paraplegikov Celje, Kajak kanu klub Celje, Judo klub Sankaku, Plavalni klub Neptun, Plavalni klub Posejdon, Društvo za karate Celje, Tina Trstenjak (judo), Klara Apotekar (judo), Luka Janežič (atletika), Tina Šutej (atletika), Martina Ratej (atletika), Maruša Černjul (atletika), Tim Mastnak (deskanje na snegu), Martin Čater (alpsko smučanje), Jernej Kruder (športno plezanje), Daša Grm (umetnostno drsanje), Luka Krajnc in Luka Lindič (alpinizem),…
Mesto s športnim srcem

V Celju vedno znova z veseljem in ponosom povemo, da smo najbolj športno mesto v Sloveniji. Imamo sodobno športno infrastrukturo, veliko športno – rekreacijskih površin, srčne navijače in  športnike, ki nas razveseljujejo s svojimi odličnimi rezultati in nosijo dobro ime našega mesta širom sveta. Med najpomembnejšimi športnimi objekti so nogometni stadioni Z’ dežele, Skalna klet in Olimp, dvorani Zlatorog in Golovec, atletski stadion Kladivar, bazen Golovec in Letno kopališče Celje, Kegljišče Golovec, drsališče, smučišče, pustolovski park  in zip-line na Celjski koči, Center vodnih športov na Špici in še bi lahko naštevali.

Aprila 2018 je bila pri I. OŠ odprta nova telovadnica z najsodobnejšim plezalnim centrom in s tem otrokom, mladim, in ostalim občanom ponudili odlične pogoje za šport in rekreacijo. Mesec dni kasneje je bil v Novem trgu namenu predan Pump track poligon. Lani smo se v Celju veselili še dveh velikih športnih pridobitev. Na Skalni kleti se je odprl nov, večnamenski športni objekt, v katerem je svoje prostore dobil šolski nogometni center Nogometnega kluba Celje, s čimer smo tudi proslavili 100-letnico nogometa v Celju. Lani poleti sta bili na Šmartinskem jezeru odprti novi skakalnici za akrobatske skoke v vodo, letos pa še wake park.

V Celju kar 81 klubov in društev

V Celju delujejo številna športna društva, ki veliko pozornosti namenjajo vzgoji mladih vrhunskih športnikov, skrbijo za rekreacijo odraslih ter za interesne vadbe predšolskih in šolskih otrok. Celjska športna društva so tako po kakovosti vadbe kot po razvrstitvi v tekmovalnem sistemu v samem vrhu slovenskega športa. Posamezniki in ekipe v nekaterih športnih panogah dosegajo odmevne uvrstitve na evropskih in svetovnih tekmovanjih ter so tako najboljši promotorji in ambasadorji knežjega mesta.

Po dolgih letih je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško ponovno dosegel uvrstitev v osmino finala v Ligi prvakov, ki pa je bila zaradi epidemioloških razmer prekinjena. Atletsko društvo Kladivar, ki je letos gostilo tudi državno prvenstvo, niza odmevne rezultate in dosežke tako v članski kot v mlajših kategorijah.

Neizmerno ponosni pa smo letos, ker je Nogometni klub Celje prvič v zgodovini postal državni prvak.

Športna zveza Celje, v katero je včlanjenih 81 društev ali klubov iz različnih športnih panog, skupaj z Mestno občino Celje, vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami izvaja različne programe, ki mlade spodbujajo k športu (tečaji drsanja, plavanja, športni dnevi, počitniški programi …).

Mestna občina Celje skupaj z Športno zvezo Celje vsako leto v januarju organizira tudi prireditev Športnik leta. Na tem tradicionalnem in odmevnem dogodku razglasijo Naj športnico oziroma Naj športnika leta in najuspešnejšim podelijo priznanja.

Vsako leto je v Celju organiziran tudi tradicionalni Mesec športa, ki pa je letos zaradi epidemije covid-19 potekal v bistveno manjšem obsegu v organizaciji Športne zveze Celje. Gre za projekt, v katerem se sicer z bogatim programom brezplačnih aktivnosti občane spodbuja k športu in zdravemu načinu življenja.

Na rezultate, ki so jih lani dosegli člani Športne zveze Celje, smo lahko vsi ponosni. Medalje je lani osvojilo 52 celjskih športnikov iz 11 športnih društev in treh invalidskih društev oziroma organizacij s posebnimi potrebami. Skupaj so naši celjski športniki v nastopih za slovenske reprezentance na največjih tekmovanjih osvojili 104 medalje (32 zlatih, 32 srebrnih in 40 bronastih). Invalidi oziroma osebe s posebnimi potrebami so osvojili 4 medalje (vse bronaste) V mednarodnih klubskih tekmovanjih so ekipe celjskih športnih društev osvojile eno bronasto medaljo.

Tudi med otroci in mladimi imamo veliko nadarjenih in perspektivnih športnikov. Tudi njim vsako leto na tradicionalni prireditvi v juniju podelimo priznanja in jih spodbujamo, naj z vztrajnostjo in predanostjo sledijo svojim športnim ciljem.

Zgodovina celjskega športa

Letos v Celju obeležujemo 130 let organiziranega športa. Za prelomnico v organiziranosti športa štejemo ustanovitev društva Celjski sokol (1890), čeprav je dokumentirana zgodovina športa v Celju mnogo starejša. Začeli so jo navdušenci, ki so želeli v prvih športnih društvih kakovostno izkoriščati svoj prosti čas (Celjsko strelsko društvo – 1812, Turnarji – 1862, Nordpol klub – 1875 …). Z ustanovitvijo Celjskega sokola pa šport ni bil več le pomembno načelo zdravega življenja, ampak tudi učinkovito sredstvo politične mobilizacije. V obdobju po 2. svetovni vojni je značaj prestiža in politične konkurence zamenjal značaj množičnosti in uspešnosti. Leta 1946 je iz tradicije slovensko orientiranih predvojnih celjskih športnih društev nastal znameniti Kladivar, ki je za nekaj let pod eno organizacijsko streho združil vse takratne športne panoge v mestu in tudi na njegovem širšem območju. Že v 50–tih letih so se začele posamezne športne zvrsti osamosvajati. Poleg množičnega se je vse bolj začel uveljavljati vrhunski, tekmovalni šport, ki je postavil nova pravila športnega življenja in dela.

Omeniti velja tudi, da so bile v Celju organizirane prve Mednarodne igre šolarjev, ki so do danes prerasle v olimpijsko gibanje, in sicer leta 1968. Letošnje poletne mednarodne igre šolarjev na Madžarskem so bile odpovedane zaradi epidemioloških razmer.

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
181 queries in 0,665 seconds.