Letošnjo zimo v Celju zrak manj onesnažen kot lansko, a vrednosti še vedno zaskrbljujoče


V Sloveniji je bil pred desetletji največji problem žveplov dioksid. Po izvedenem odžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla v prometu in gospodinjstvih je bil ta problem rešen. Toda sedaj največjo težavo predstavlja čezmerna ravan delcev PM10 in ozona.

To zimo vrednosti nevarnih delcev v zraku vendarle niso tako visoke kot lansko, ko je januarja onesnaženost dosegala celo tisto v Pekingu.

Slovenija se mora kot članica EU držati evropskih emisijskih standardov, in sicer letno povprečje PM10 ne sme presegati 40 μg/m3, povprečna dnevna vrednost pa se ne sme dvigniti nad 50 μg/m3. Za PM2,5 pa velja, da ne smejo presegati letnega povprečja 25 µg/m3. Slovenija se uvršča tudi med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom. V vrhu smo tudi po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine. Med mesti z najslabšim zrakom je tudi Celje.

Agencija za okolje (Arso) je izdala poročilo o kakovosti zraka v Sloveniji v letu 2017. To kaže, da v Sloveniji še vedno ne dihamo primernega zraka. Mesta z najbolj onesnaženim zrakom v lanskem letu so bila Ljubljana, Zagorje in Celje. Poglejmo podrobneje za slednje mesto.

Celje: manj preseganj delcev PM10 kot v 2016, a vrednost je še vedno zaskrbljujoča

V Celju je bilo lani izmerjenih 49 mejnih preseganj delcev PM10, to je 4 manj kot leto poprej. Najbolj problematična pa ostaja Mariborska cesta, kjer so izmerili 57 mejnih preseganj delcev PM10. Na tem območju je bilo največ preseganj dnevne vrednosti teh delcev v januarju (25 preseganj), februarju (12), novembru (5) in decembru (10), kar gre pripisati predvsem kurilni sezoni.

Celje tako brez konkurence prednjači po deležu PM10 v zraku, saj so za primerjavo v Ljubljani pri Gospodarskem razstavišču lani izmerili 39 mejnih preseganj delcev PM10, isto velja tudi za Trbovlje. Sledita še Zagorje (46) in Murska Sobota (44).

Število preseganj dnevne mejne koncentracije PM10 v letu 2017 (vir: ARSO).

Število preseganj dnevne mejne koncentracije PM10 v letu 2017 (vir: ARSO).

V lanskem letu ni v nobenem slovenskem mestu prišlo do preseganja opozorilne vrednosti za ozon, ki znaša  180 g/m3 za enourno povprečje. Je pa namesto tega prihajalo do preseganja 8-urne ciljne vrednosti za ozon, ki je bila v Celju med najnižjimi, saj je skupno število preseganj znašalo 29. Prednjači še Trbovlje z 28, Zagorje pa z vrednostjo 14 sploh ne doseže presega.

Najvišji presežek opozorilne vrednosti za ozon je bil lani izmerjen na Krvavcu (68), ki mu sledijo še Otlica (61), Koper (61) in Nova Gorica (51). Naj ob vseh navedenih podatkih še opozorimo, da niso dokončno potrjeni.

Mariborska cesta – žariščna točka onesnaženja z delci

Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji glavni krivec onesnaženja z delci še vedno cestni promet, kar je najbolj izrazito v urbanih središčih, slabo prevetrenih kotlinah in izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov. Zaradi vseh naštetih faktorjev, je Celje še posebej obremenjeno mesto, predvsem na področju Mariborske ceste. Pomemben dejavnik je tudi geografska lega, saj Celje leži na južnem, najnižjem delu Celjske kotline, kjer pozimi pogosto nastane jezero hladnega zraka, v katerem se onesnažen zrak lahko zadržuje dlje časa. Če vzamemo v obzir še visoko prometno obremenjenost Mariborske ceste, lahko Celje v celoti hitro postane žariščna točka onesnaženja z delci.

Napoved ravni onesnaženosti z delci PM10 (vir: ARSO).

Napoved ravni onesnaženosti z delci PM10 (vir: ARSO).

Arso ob tem tudi navaja, da je Vlada RS v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravila Načrte za kakovost zunanjega zraka za mestne občine Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Ob zelo visoki vrednosti delcev PM10 v zraku vsem priporoča zmanjšanje fizične aktivnosti, še zlasti na prostem, še posebej, če čutijo težave, kot so bolečine v žrelu in kašelj. Predvsem pa to velja za starejše, odrasle in otroke z boleznimi pljuč in srca.

V zakonu o varstvu okolja tudi določa, da je v primeru razglašene čezmerne onesnaženosti z delci PM10 priporočljivo, da posamezniki in pravne osebe prispevajo k zmanjšanju emisij z delci PM10 tako, da zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, uporabljajo goriva, ki sproščajo nižje emisije delcev, če imajo to možnost in intenzivno uporabljajo javni prevoz in druge oblike trajnostnega transporta. Nadaljnje je priporočeno, da posamezniki zmanjšajo uporabo osebnih vozil, ne izvajajo dejavnosti na prostem, ki povzročajo razpršene emisije prahu in ne uporabljajo sekundarnega ogrevanja na biomaso.