Se je kontaminirana sadra pojavila tudi drugod, razen na Koroškem?

05. 04. 2022 07:33

Potem ko je prejšnji teden Slovenijo pretresla nova okoljska afera, ko so Koroški kmeti po zelo nizki ceni odkupovali belo snov, misleč da gre za apno, in z njo “bogatili” svoja kmetijska zemljišča, nakar se je izkazalo, da gre za kontaminirano sadro, ki močno presega vsebnosti svinca (mejne vrednosti presežene za 33-krat) in kroma, so se mnogi vprašali kje vse je ta sadra še pristala.

Obrnili smo se na kmetijski inšpektorat z vprašanjem, kje vse so preverjali zemljino z namenom ugotoviti, ali je bila na njivo dana kontaminirana sadra.

Kot so nam pojasnili na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvbo (IRSKGLR) so v povezavi s kontaminirano sadro uvedli inšpekcijske postopke, glede posipavanja in skladiščenja bele snovi na kmetijskih zemljiščih.

“Do sedaj je bilo ugotovljeno posipavanje oziroma skladiščenje bele snovi po kmetijskih zemljiščih na 16. različnih kmetijskih gospodarstvih, konkretnih informacij, od kje izvira in kaj vsebuje predmetna snov, pa ni prejel, zato je Inšpektorat izvedel vzorčenje le-tega. Trenutno Inšpektorat še ne razpolaga z vsemi rezultati analiz,” so pojasnili.

Dodali so, da je inšpekcijski postopek še v ugotovitveni fazi, zato se Inšpektorat še ne more opredeliti, kdo je odgovoren za nastalo situacijo. “Prav tako Inšpektorat še nima verodostojnega podatka, od kje naj bi izhajal predmetni material, po vseh do sedaj zbranih podatkih naj bi izhajal iz Steklarne Rogaška Slatina,” pojasnjujejo. Slednje so sicer v slatinskem podjetju kategorično zavrnili. “Zadnja kontrolna analiza sadre z dne 18. 2. 2022 je pokazala, da je vsebnost svinca in kroma nizka ( pod mejo detekcije analizne metode) kar je pričakovano, saj Steklarna Rogaška v proizvodnji stekla že od leta 2020 ne uporablja več svinčevega oksida, prav tako pa se kromov oksid ne uporablja pri proizvodnji. Steklarna Rogaška sadro prodaja podjetju Intergas d.o.o. kot ostanek od proizvodnje (op.p. vozniki tega podjetja so bili na Koroškem s strani inšpekcije ujeti na mestu odlaganja sadre). Kupec se je pogodbeno zavezal, da bo v celoti odgovorno in v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo ravnal s sadro in poskrbel, da bo pri končnih uporabnikih dejansko uporabljena kot stranski produkt,” so med drugim v odzivu pojasnili v podjetju Steklarna Rogaška. Njihov odziv v celoti najdete tukaj.

Kje vse je inšppektorat preverjal zemljino?

Na Koroškem je strupena sadra končala na okoli 50 hektarih kmetijskih površinah. Skupaj naj bi jo na njivah končalo preko 500 ton. Ker se mnogi sprašujejo, ali je nemara kontaminirana sadra pristala tudi na njivah širšega območja, smo inšpektorat prosili za podatke, kje vse so doslej analizirali zemljino in kaj so ugotovili.

Pojasnili so, da je inšpektorat za kmetijstvo dne 24. 3. 2022 opravil pregled večjih kompleksov kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini na lokacijah Levec, Drešinja vas, Petrovče, Arja vas, Novo Celje, Žalec, Griže,Vrbje, Gotovlje, Podlog, Šempeter, Šešče pri Preboldu, Dolenja vas, Kaplja vas, Prebold, Latkova vas, Ločica ob Savinji, Vransko, Zg. in Sp. Grušovlje, Orlova vas, Polzela, Orla vas, Šentrupert, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor, Kapla, Prekopa, Gomilsko, Šmatevž, Zakl, Poljče, Braslovče, Medlog. Na vseh pregledanih lokacijah ni bilo zaznati neznane bele snovi oziroma te sadre. Sicer pa so z inšpektorata še obvestili, da bodo ukrepi naslovljeni zoper uporabnike kmetijskih površin, kjer je bil predmetni material odložen.

Pri vseh vpletenih (kmetih, podjetjih) so bile v zadnjih tednih sicer prisotne inšpekcijske službe. Ti morajo predložiti analize ter dokazila o poreklu snovi. Odstraniti je bilo treba tudi nekaj deponij sadre, ki je kmeti še niso zagrebli v zemljo, prav tako je bilo izrečenih že nekaj denarnih kazni. Pristojni prav tako napovedujejo, da bodo zaradi afere še zaostrili nadzor in analize pridelkov in prehrambenih izdelkov, obenem pa opozarjajo, da površine, na katerih je bila raztresena sarda, niso primerne za sprehajanje, kaj šele za nabiranje regrata oz. drugih travniških rastlin/plodov.

B.S., foto: pixabay

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
159 queries in 1,159 seconds.