10. september obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora, ki letos že drugo leto zapored poteka pod geslom »Skupaj za preprečevanje samomora«.
V želji, da bi se trend upadanja samomorilnega količnika nadaljeval, se tudi v Sloveniji že vrsto let pridružujemo preventivnim aktivnostim in ozaveščanju javnosti, ki jih podpirajo tudi mednarodne organizacije.
Lani smo v Sloveniji zabeležili najnižjo samomorilnost od leta 1965, še vedno pa je samomorilnost v Sloveniji krepko nad evropskim povprečjem.
Tudi v Savinjski regiji samomorilnost upada, a smo še vedno krepko nad slovenskim povprečjem.
Samomor predstavlja velik javno zdravstveni problem, a je obenem pomembno zavedanje, da je s pravilnim pristopom veliko samomorov mogoče preprečiti.
Leta 2018 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,08 (26,68 za moške in 7,60 za ženske), kar je najnižji samomorilni količnik po letu 1965. Če lanski količnik prenesemo v absolutne številke pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2018 umrlo 353 oseb (274 moških in 79 žensk).
Upad samomorilnosti je sicer prisoten v vseh starostnih skupinah. Kljub trendu upadanja samomorilnega količnika pa je Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem, ki znaša 11 na 100.000 prebivalcev. V vseh starostnih skupinah izstopajo samomori moških, ki so tri- do štirikrat pogostejši kot samomori med ženskami. Podobno kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti, predvsem pri moških v višji starostni skupini.
Savinjska regija pri samem vrhu in veliko nad slovenskim povprečjem
Savinjska regija ima med vsemi regijami tretji najvišji skupni samomorilni količnik in znaša 21,98, kar je veliko nad slovenskim povprečjem, ki znaša 17,08. Najvišji samomorilni količnik beležijo v zasavski regiji.
Samomorilni količnik pri moških je četrti najvišji med slovenskimi regijami in znaša 33,61. Pri moških najvišji samomorilni količnik beležijo v zasavski regiji.
Samomorilni količnik pri ženskah pa je tretji najvišji med slovenskimi regijami in znaša 10,25. Pri ženskah je najvišji samomorilni količnik zaznati v gorenjski regiji.
Absolutno število samomorov je bilo v lanskem letu drugo največje med vsemi slovenskimi regijami. Skupno število samomorov (moški in ženske) v savinjski regiji je bilo lani 56, največje število samomorov pa so zabeležili v osrednjeslovenski regiji, 76.
Aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora
Aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu bodo tako kot v preteklih letih potekale v sodelovanju med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, Inštitutom Andrej Marušič in OZARO.
Vloga in aktivnosti NIJZ pri preprečevanju samomora
NIJZ ima ključno vlogo pri spremljanju podatkov in kazalnikov o zdravju (vključno z duševnim zdravjem ter samomorilnim vedenjem), ki jih pridobiva iz zdravstveno statističnih podatkov ter različnih populacijskih raziskav. Temelječ na teh podatkih ima NIJZ, kot osrednja javnozdravstvena inštitucija, tudi pomembno vlogo pri oblikovanju, pilotiranju, izvajanju ter evalvaciji programov krepitve duševnega zdravja in preventivnih programov na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora. Aktivnosti in programi se izvajajo v različnih okoljih, kot so vzgojnoizobraževalne in zdravstvene ustanove (npr. psihoedukativne delavnice v zdravstvenovzgojnih centrih/centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih), delovno okolje, lokalna skupnost. Mnogo aktivnosti se usmerja tudi v ozaveščanje strokovne in laične javnosti o pomenu duševnega zdravja in problematiki samomorilnega vedenja.
Izpostaviti velja program To sem jaz, ki je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti pri otrocih in mladostnikih in se v obliki delavnic izvaja v šolskem okolju, hkrati pa s spletno svetovalnico www.tosemjaz.net omogoča mladim anonimen, javen, brezplačen in hiter dostop do strokovnega nasveta.
NIJZ pri izvajanju svetovalnega programa za odrasle že vrsto let sodeluje s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora ter Centrom za psihološko svetovanje POSVET, ki mu v prostorih dveh območnih enot NIJZ omogoča delovanje.
Za ozaveščanje o samomoru se v mednarodni skupnosti že nekaj let uporablja rumeno-oranžna pentlja. Je simbol zavedanja, da samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, je znak podpore preventivnim prizadevanjem na tem področju, predvsem pa je znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor na kakršenkoli način prizadel. Omenjene pentljice bodo, letos prvič v Sloveniji, razširili med različnimi javnostmi (splošna javnost, politični in medijski predstavniki,…) Prav tako bodo nadaljevali tudi z mednarodno akcijo »Prekolesarimo svet«, ki so jo v preteklih letih uspešno izvedli.
*samomorilni količnik = število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev
vir: NIJZ
