V Celju ob tednu ekumenizma okrogla miza predstavnikov krščanskih cerkva na temo “Kaj nas združuje?” (video)

24. 01. 2012 10:11

V četrtek, 19. januarja, je v Domu sv. Jožefa v Celju potekala krogla miza, kjer so predstavniki katoliške, evangeličanske in pravoslavne cerkve ob tednu krščanske edinosti, ki ga v Katoliški cerkvi verniki praznujejo od 18. do 25. januarja,  razpravljali o ekumenizmu na temo “Kaj nas združuje?”. Glavni namen tedna krščanske edinosti je približati različne krščanske tradicije, obrede in običaje, tako na bogoslužni kot tudi na pastoralni in teološki ravni.

Okrogle mize so se udeležili celjski škof Stanislav Lipovšek, evangeličanski duhovnik Geza Filo in predstavnik srbske pravoslavne cerkve Zoran Šućur, ki so prisotnim skušali približati, kaj po njihovem mnenju pripadnike različnih krščanskih cerkva združuje, kakšen je bil odnos v preteklosti in kakšne so smernice za prihodnost. Poudarek je seveda bil na ekumenizmu, torej gibanju za enotnost vseh kristjanov, ki v prvi vrsti poudarja medsebojno povezovanje in upoštevanje enakovrednosti različnih cerkva, kar naj bi združilo vse kristjane. Osnova ekumenizma so namreč elementi, ki povezujejo vse kristjane – krst, vera v troedinega Boga, molitev očenaš in številne druge podobnosti. Vsi trije predstavniki so si bili že v začetku enotni, da bi dejstvo, da so različne krščanske cerkve med seboj sprte, moralo biti za vsakega pravega kristjana osebna tragedija, saj je po Janezovem evangeliju Jezus pri zadnji večerji naročil svojim učencem, da naj jih ljudje po tem spoznajo, da se bodo med seboj ljubili.

Celjski škof, evangeličanski duhovnik in predstavnik Srbske pravoslavne Cerkve.

Krščanstvo je monoteistična religija, utemeljena na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani. Vsem je skupno verovanje, da je Jezus Božji sin in odrešenik, ki je kot judovski Mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih ter je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje. Simbol krščanstva je zaradi pomena Jezusove daritve za vse ljudi križ. V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo v prvi vrsti zaradi številnih nesoglasij predstavnikov cerkva, različnih obredov, navad in geografskih značilnosti, razcepilo na tri večje veje: katolištvo, pravoslavje in protestantizem. Vsaka od teh treh vej se deli na manjše skupnosti, ki jih imenujemo Cerkve (v ožjem smislu). Cerkev v širšem smislu pa zajema vse kristjane na svetu.

Ekumenizem, ki izhaja iz grške besede ekuméne in pomeni “ves naseljen svet“, se je razvil v začetku 20. stoletja med pripadniki različnih protestantskih skupnosti. Svetovna misijonarska konferenca v Edinburghu, ki je potekala leta 1910, velja za začetek gibanja. Udeleženci konference so poudarili, da vse kristjane povezuje Jezusovo naročilo širjenja evangelija. Rimskokatoliška cerkev je bila v začetku do ekumenizma precej skeptična. Do največjih premikov v smislu izboljšanja odnosov z drugimi cerkvami je prišlo pod papežem Janezom XXIII., kateri je leta 1959 sklical Drugi vatikanski koncil, ki se je zaključil leta 1965 pod papežem Pavlom VI. Na koncilu, kamor so bili kot bratje povabljeni tudi predstavniki drugih krščanskih cerkva, so bile preklicane medsebojne obtožbe in izobčenja iz časa velike shizme, eden od koncilskih dokumentov pa je v celoti posvečen ekumenizmu – to je okrožnica Unitatis Redintegratio (Obnovitev edinosti).

Gostje okrogle mize so si bili edini, da je med krščanskimi cerkvami več stvari, ki združujejo, kot tistih, ki ločujejo. Osrednje dejanje vere je namreč ljubezen, ki se najbolj odraža v odnosih do drugega. Ekumenizem po besedah Geze Fila popravlja napake krščanske platforme iz preteklosti in podaja smernice za čvrstejšo povezavo v prihodnosti. Zato je po mnenju vseh treh dialog med krščanskimi cerkvami nujno potreben, potrebno se je znebiti strahu pred neznanim. In prav slednje bi po besedah Zorana Šućurja lahko vernike zedinilo.

Konstruktivna debata je prvi korak k uresničevanju ekumenizma tudi na celjskem.

Na okrogli mizi so se med drugim dotaknili tudi teme posvojitve otrok s strani istospolnih staršev, dobrodelnosti, sekularizacije in vere kot del zasebnega oz. javnega življenja. Ugotovimo lahko, da je rdeča nit razmišljanja vseh treh predstavnikov krščanskih cerkva izhajala iz enakega izhodišča, njihova mnenja so se pri pomembnih in aktualnih problemih domala vedno dopolnjevala. Zaključimo lahko, da je bila okrogla miza v Domu sv. Jožefa dokaz, da se ekumenizem na celjskem dejansko prebuja, kar so nazorno pokazali vsi trije predstavniki. Jasno so dali vedeti, da si bodo v bodoče še bolj pomagali pri zadevah, kjer je čutiti umanjkanje. Najbolj pereč problem predstavljajo bogoslužni prostori, za katere so evangelisti in pravoslavni že vrsto let prikrajšani, saj v Celju in okolici (še) ni bilo posluha za izgradnjo le-teh. Posluh zanje je našla katoliška cerkev, ki jim je odstopila svoje prostore za bogoslužne namene, kar bi lahko bil eden prvih resničnih dokazov delujočega ekumenizma.

V tednu krščanske edinosti po vseh škofijah pripravljajo različna ekumenska bogoslužja, okrogle mize, molitvena srečanja, predavanja, koncerte in druge pobude na temo edinosti med kristjani različnih Cerkva.

Vabljeni k ogledu spodnjih video prispevkov, kjer si lahko ogledate, kaj o ekumenizmu pravijo celjski škof Stanislav Lipovšek, evangeličanski duhovnih Geza Filo in predstavnik srbske pravoslavne cerkve Zoran Šućur.

v/t/f: eH

Oznake: , , , , , , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
187 queries in 0,632 seconds.