V spomin na preminule znane osebnosti v letu 2012

02. 11. 2012 16:11
Prvi november ali Dan mrtvih velja za praznik, ob katerem se spomnimo vseh, ki smo jih imeli radi in smo jih izgubili. Z obiskom groba se tako poklonimo spominu nanje, hkrati pa po vsej Sloveniji potekajo različne slovesnosti ob spominu na naše preminule sorodnike, prijatelje, znance …

Mnogi praznik izkoristijo tudi za ohranjanje družinskih vezi, ki jih duh časa pogosto pomete. 1. november je tudi čas, ko se spomnimo vseh ljudi, ki jih morda nismo osebni poznali, pa vendar so na lokalni ali globalni ravni pustili velik pečat. Ob tem smo se spomnili tudi nekaterih vplivnih Celjanov, ki so nas zapustili v minulem letu.

V sredini septembra je svojo življenjsko pot v 46. letu starosti sklenil Branko Goropevšek, direktor Osrednje knjižnice Celje, ki je knežje mesto močno zaznamoval. Vse do svoje smrti je namreč sodeloval v celjskem upravnem odboru, prav tako pa je pred časom predsedoval nogometnemu klubu Celje. Za seboj je zapustil bogato bibliografijo, sestavljeno iz 130 enot znanstvenih in strokovnih člankov, kot predsednik Zgodovinskega društva v Celju pa je skrbel za ohranjanje kolektivnega spomina Slovencev na Štajerskem.

Maja je v 63. letu starosti bitko z rakom izgubim športni pedagog in dolgoletni trener mlajših kategorij Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, Vlado Murko. Bil je dolgoletni član rokometnega kluba, ki je zadnja leta deloval kot trener mlajših selekcij kluba. Veliko celjskih rokometašev je izuril v vrhunske športnike, katerim je pomagal tako na športnem igrišču, kot tudi izven njega.

Iz Celja je izhajal tudi slovenski geofizik in seizmolog Janez K. Lapajne, ki je preminil aprila letos v 76. letu. Bil je najvidnejši sodobni slovenski seizmolog in nekdanji direktor Uprave Republike Slovenijo za geofiziko. Poleg tega je glavni avtor temeljne karte potresne nevarnosti Slovenije in odkritelj vrtine za Donat Mg. Prvi Slovenec, ki je doktoriral iz geofizike, je bil znan tako po Sloveniji kot tudi po svetu, kar dokazujejo številni članki v pomembnih publikacijah.

 

SLOVENIJA: izguba mnogih kulturnih in političnih akterjev

 

 

 

 

Ivan Minatti

 

Slovenijo je junija pretresla smrt pesnika, prevajalca in urednika Ivana Minattija, znanega kot enega najpomembnejših in najznačilnejših pesnikov prvega povojnega rodu. Velik uspeh mu je prinesla pesem »Nekoga moraš imeti rad«, ki jo je izdal leta 1963 v istoimenski pesniški zbirki. Minattijeva poezija je prevedena v več jezikov. V knjižni obliki so izšli izbori v srbskem, makedonskem, albanskem in češkem jeziku.

V 80. Letu starosti je julija umrl slovenski gledališki in filmski igralec, pedagog in pisec memoarske proze, Polde Bibič. Njegovo ustvarjanje zajema zelo bogat in raznolik opus, najbolj pa je znan po svojih vlogah v fillmih »Moj ata, socialistični kulak«, »Cvetje v jeseni«, »Ne joči, Peter« in »Kekčeve ukane«. Poleg tega je bil zaposlen tudi v SNG Drami v Ljubljani, svoje igralsko znanje pa je

prenesel na mlajše generacije kot profesor za dramsko igro.

6. januarja je na svojem domu v Ljubljani preminil slovenski novinar, urednik in politični analitik, Danilo Slivnik. Okoliščine njegove smrti naj bi bile sumljive, saj se je teden dni pred njegovo smrtjo v medijih pojavljajo njegovo ime v povezavi z njegovo nečakinjo Alenko Karner, ki so jo osumili nedovoljenje spletne prodaje dopinških preparatov s partnerjev. Slivnik je sicer deloval kot novinar za Delo, kasneje pa je ustanovil revijo Mag. Ko je leta 1996 vstopil v politiko in kandidiral za poslanca SDS, je še vedno opravljal delo novinarja in urednika.

Junija je v petinsedemdesetem letu starosti umrl novinar in pisatelj Jože Hudeček, ki je bil sicer zaposlen na Televiziji Slovenija, gledalcem pa je zlezel pod kožo v kulturnem programu. Hkrati se je tudi aktivno udejstvoval v literaturi, saj je avtor številnih novel in romanov. Leta 1976 je dobil francosko priznanje vitez reda umetnosti in literature, leta 2006 pa tudi dve priznanji za življenjsko delo: priznanje Društva novinarjev in nagrado Viktor.

V 67. letu starosti je za posledicami možganske kapi umrla pisateljica in kulturna ustvarjalka na avstrijskem Koroškem Anita Hudl. Slovensko kulturno zgodovino je obogatila s številnimi proznimi in dramskimi deli, znana pa je tudi po svoji liriki in kabarejih. Poleg tega je Hudlova ustanoviteljica skupine Oder 73, ki jo je vodila več desetletij.

Aprila nas je zapustil tudi politik in športni funkcionar Niko Belopavlovič, ki je znan po svojem sodelovanju v narodnoosvobodilni vojni. Kasneje je postal organizator športnih aktivnosti na osvobojenem ozemlju, v Sloveniji pa je opravljal vrsto pomembnih političnih funkcij. Tako je deloval kot poslanec Skupščine Socialistične Republike Slovenije in Zvezne skupščine SFRJ, bil pa je tudi član centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije.

Na glasbenem področju smo se julija poslovili od pianista in pedagoga Janeza Lovšeta. Umetnik je zaslužnim za vrsto slovenskih pianistov in pedagogov, ki je za svoje delo prejel tudi Škerjančevo diplomo.

Istega meseca je pri 80. letih umrl športni novinar, režiser in producent Beno Hvala. Na RTV Slovenija je kot športni novinar deloval od leta 1955 do 1991. Iznašel je počasno predvajanje posnetkov oz. »slow motion«, vendar si za to ni želel lastiti zasluge in jih namesto tega pripisal skupinskemu delu tehničnih strokovnjakov iz televizijske ekipe. Kot dobitnik Prešernove, Bloudnikove in Tomšičeve nagrade je edini prejemnik vseh treh nagrad.

Slovenska televizija se je letos poslovila tudi od televizijskega in radijskega komentatorja Marka Rožmana, ki je prav tako za svoje delo prejel Bloudokovo nagrado, v svoji novinarski karieri pa je opravil čez 1000 prenosov in poročal z 21 olimpijskih iger. Svojo novinarsko kariero je začel kot novinar za športni tednik Polet, kasneje pa je delal na Radiu Ljubljana in na Televiziji Ljubljana, od koder se ga bodo gledalci vedno spominjali kot komentatorja pri atletskih in smučarskih prenosih.

Letos sta nas zapustila tudi pomembna akterja na političnem področju. Slavko Ziherl je od junija 2007 deloval kot podpredsednik stranke LDS, letos kasneje pa je postal državni sekretar Republike Slovenije. Na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na list LDS, sicer pa je deloval tudi kot psihiater in pedagog.

Februarja je boj z boleznijo izgubil Slavko Švenda, sicer publicist in veterinar, najbolj pa je bil znan po svoji kandidaturi za župana mestne občine Murska Sobota.

 

Mina Jeraj je slovenske gledališka in filmska igralka, ki je v 85. letu preminula 1. februarja 2012. Bila je članica SLG Celje in Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, prav tako pa je nastopala tudi v različnih radijskih oddajah. Leta 2001 je prejela častni znak svobode Republike Slovenije za zaslužno in ustvarjalno delo na področju gledališke umetnosti, poleg tega pa je tudi dobitnice Severjeve nagrade, nagrade Prešernovega sklada in nagrade na Borštnikovem srečanju.

 

 

 

 

Mimi Malenše
Slovensko zgodovino je močno zaznamovala tudi pisateljica in prevajalka Mimi Malenšek, ki je umrla aprila v 94. letu. S svojim pisateljskim ustvarjanjem je začela pri šestnajstih letih s povestjo Pesem polja, najbolj pa je znana po romanih Minuta molka, Ujeti v času, Temna stran mesta in Senda na domačiji, kjer se je ukvarjala z vojno tematiko. Napisala je tudi vrsto biografskih romanov o pomembnih slovenskih osebnostih, leta 2002 pa je prejela častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Septembra je preminil tudi slovenski kipar Peter Černe, ki je zapustil bogat ustvarjalni opus, obsegajoč figuralne in abstraktne ter monumentalne plastike in reliefa, predvsem iz lesa in brona. Leta 1969 je za svoja kiparska dela prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

Svet športa je izgubil izvrstnega smučarskega skakalca Mira Omana, ki nas je leta 1964 zastopal na Zimskih olimpijskih igrah, dve leti prej pa še na svetovnem prvenstvu, kjer je osvojil 35. Mesto.

 

Marjan Strehar in Stanislav Bačar sta bila veterana vojne za Slovenijo. Prvo je leta 1992 prejel častni znak svobode Republike Slovenije red generala Maistra 3. Stopnje, bronasto medaljo Slovenske vojske, red Maneverske strukture narodne zaščite in spominski znak ob deseti obletnici vojne za Slovenijo, preminil pa je 24. Maja. Častni znak svobode je prejel tudi Stanislav Bačar, sicer naravoslovec, ki je bil vsestranski zbiralec različnih kamnin in fosilov.

 

SVET: od prvega moža na Luni do glasbenih ikon

Neil Armstrong

 

Avgusta je svet pretresla novica o smrti Neila Aldna Armstronga, ki je kot poveljnik odprave Apollo 11 z Buzzom Aldrinom kot prvi človek pristal na Luni. Znan je bil tudi kot ameriški častnik in vojaški pilot, preden je postal astronavt pa je bil oficir ameriške vojne mornarice in služil v korejski vojni.

Letošnje poletje je v 83. Letu starosti umrl zaradi zapletov po operaciji srca.

Ves svet je žaloval tudi 11. februarja, ko je odjeknila novica o smrti pevke Whitney Houston. Talentirana umetnica se je zapisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot prejemnica največjega števila priznanj vseh časov za žensko akterko. V času svojega delovanja je izdala šest studijskih albumom, svet glasbe pa je zaznamovala z uspešnicami, kot so »How Will I Know«, »I Will Always Love You« in »I Wanna Dance With Somebody«.

Letošnje leto je bilo še posebej tragično v svetu športa. Že samo Formula 1 je izgubila pomembne dirkače, kot so Britanci Ian Burgess, Alfred Lazarus Fingleston in Roy Francesco Salvadori, Američana Eddie Russo in Carroll Hall Shelby, Francozi Andre Simon, Francois Migualt in Michael Poberejsky, Nemca Kurt Adolff in Paul Pietsch ter Argentinec Adolfo Schwelm Cruz.

Whitney Houston

 

V 93. letu je umrl tudi kanadski hokejist Emile Joseph Bouchard, ki je vso svojo kariero v ligi NHL igral za Montreal Canadiense. Skupno je v ligi odigral 785 tekem rednega dela, leta 1966 pa je bil sprejet v Hokejski hram slavnih lige NHL.

Enega svojih najboljših hokejistov je izgubila tudi Rusija, ki se je junija poslovila od Vladimirja Jevgenjeviča Krutova. V 53. letu je umrl za posledicami odpovedi delovanja ledvic in notranjih krvavitev, tekom svojega življenja pa je v svoji hokejski karieri sprva igral v sovjetski ligi za klub CSKA Moskva, kasneje pa tudi v ligi NHL za klub Vancouver Canucks. Sovjetsko reprezentanco je zastopal kar na treh Olimpijskih igrah, leta 1988 pa je bil tudi nagrajen kot najboljši strelec in podajalec. Ruski hokejist je bil leta 1961 sprejet v Ruski hokejski hram slavnih, leta 2010 pa še v Mednarodni hokejski hram slavnih. Januarja je umrl še en ruski hokejist,

 

Edvard Georgijevič Ivanov, ki je v sovjetski ligi igral za klube Himik Moskva, Krila Sovjetov, CSKA Moskva in VVS MVO Moskva. Za sovjetsko reprezentanco je nastopil na enih olimpijskih igrah, na katerih je osvojil zlato medaljo, in treh svetovnih prvenstvih, na katerih je osvojil tri zlate medalje.

Jon Lord

 

Jiří Raška je češki smučarski skakalec, ki je umrl 20. januarja v 72. letu. Leta 1968 je osvojil zlato medaljo na Zimskih olimpijskih igrah, v Planici pa je dvakrat postavil rekord v smučarskih skokih – prvič s 156 metri, kasneje pa s 164.

 

Oktobra je na svojem domu v Manchestru preminil John Connelly, član angleške nogometne reprezentance. V dresu Anglije je zbral 20 nastopov in 7 golov, v času svoje kariere pa je osvojil dva naslova angleškega prvaka.

Zaradi zastoja srca je pri 26. letih umrl plavalec Alexander Dale Oen iz Norveške. Najboljši norveški plavalec je bil svetovni prvak na 100 metrov prsno in evropski plavalec leta 2011.

Svet glasbe je julija zamajala novica o smrti Jona Lorda, komponista in klaviaturista rock zasedbe Deep Purple, ki je klonil pred rakom trebušne slinavke. Najbolj je znan po komponiranju najslavnejšega kitarskega riffa za pesem »Smoke On The Water«, kasneje pa je s svojim igranjem Hammond orgel vplival na številne glasbenike mlajše generacije.

Mesec kasneje je v svojem 73. letu preminil Scott McKenzie, najbolj znan po hitu »San Francisco« iz leta 1967. Oktobra je hrvaško glasbeno sceno pretresla novica o smrti Brana Črnca – »Tuste«, frontmana punk zasedbe Kud Idijoti. Umrl je po dolgotrajnem boju z rakom na pljučih in grlu, v času njegove bolezni pa je stagniralo tudi glasbeno delovanje zasedbe, ki je zaslovela z albumom »Bolivija R’n’R«.

George McGovern

 

Minulo leto je bilo tragično tudi na političnem parketu, ki ga je zapustil nekdanji Nixonov tekmec, George McGovern. Nekdanji ameriški senator je pred nekaj dnevi umrl v 91. letu , znan pa je predvsem kot Nixonov nasprotnik, saj je bil njegov poraz eden največjih v moderni ameriški zgodovini.

Začetek letošnjega leta je zaznamovala smrt nekdanjega makedonskega predsednika Kira Gligorova, ki je večino svojega življenja deloval kot komunist, po izbruhu druge svetovne vojne pa se je pridružil partizanskemu gibanju. Po vojni je bil aktiven član jugoslovanske vlade, 27. januarja 1991 pa je bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika Makedonije. 1. januarja letos je bil nekdanji član predsedstva SFRJ najden mrtev na svojem domu v 95. letu.

Svet filma je v 61. letu zapustila Slyvia Kristel, ki velja za kraljico erotičnih filmov sedemdesetih let. Nizozemska igralka je umrla po desetletnem boju z rakom, v svetu erotičnega filma pa je pustila močan pečat, saj so ravno njeni filmi pripomogli k razcvetu pornografske industrije. Najbolj je znana po svoji vlogi Emmanuelle v petih erotičnih filmih.

Claude Pinoteau

 

Oktobra je v 88. letu starosti umrl francoski režiser Claude Pinoteau, ki je zaslovel s komedijo La Gifle. Bil je pomemben člen francoskega filma, saj je bil zelo priljubljen, vendar tudi zahteven. Njegovi filmi so med zvezde izstrelili kar nekaj francoskih igralk, sam pa je kariero v svetu filma začel kot rekviziter in režiser.

V 96. Letu starosti je preminil oskarjevec Ernest Borgnine, najbolj znan po svoji vlogi v filmu Marty iz leta 1955. Svojo igralsko kariero je začel kot gledališki igralec, kasneje pa ga je pot ponesla pred filmske kamere.

V starosti 72 let pa je umrla Emmyjeva nagrajenka Kathryn Joosten, za katero je bil usoden rak na pljučih. Ameriška igralka je najbolj znana po svoji vlogi Karen McCluskey v seriji Razočarane gospodinje, za to vlogo pa je bila leta 2005 in 2008 tudi nagrajena.

V sumljivih okoliščinah je umrl Johnny Lewis, zvezdnik serij The O. C. in Sinovi anarhije. 26. septembra je bil najden mrtev na dovozni poti pred hišo v Los Felizu, po pisanju različnih medijev pa naj bi bil v času tragedije zasvojen z različnimi drogami.

Tina Ožvald
Fotografije: Wikipedia

Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
186 queries in 1,104 seconds.