V Celju se približuje ena ključnih faz največjih protipoplavnih ukrepov, ki bo močno posegla tudi v vsakdan številnih občanov. Konec aprila se bo začelo rušenje starega mostu na Polulah.
Čeprav je bilo sprva predvideno, da bo novi most najprej zgrajen, starega pa bodo porušili šele nato, bo projekt zaradi zahtevnih vodnogospodarskih ureditev potekal drugače.
Zakaj rušenje že zdaj?
Celjski župan Matija Kovač pojasnjuje, da drugačna časovnica ni izbira, temveč nuja: “Nekako sočasno bodo ta dela morala potekati, in sicer zaradi same zasnove projekta, kjer ne gre samo za gradnjo mostu, ampak predvsem tudi za vodnogospodarske ureditve, širitev same struge Savinje.”
Po njegovih besedah določenih del ni mogoče izvajati, dokler stari most stoji: “Na lokaciji, kjer most stoji, ta trenitek ni mogoče izvajati drugih del, tako da bo verjetno nekaj tednov takih, ko bo most moral biti odstranjen, da se lahko sama širitev struge opravi.”
Na terenu so posegi že zdaj vidni – širitev struge, zemeljska dela in urejanje nasipov kažejo, da gre za bistveno širši in zahtevnejši projekt od zgolj zamenjave mostu.
Zapore in promet: kaj čaka Celjane?
Rušenje mostu bo neposredno vplivalo na promet med Celjem in Laškim, kjer je obremenitev že zdaj velika.
- od 14. aprila do 30. junija: popolna zapora ceste Celje–Zagrad–odcep Zvodno
- od 21. aprila dalje: zaprt most na Polulah
Promet bo preusmerjen na obvozne poti z začasnimi režimi (semaforji, izmenični promet, omejitve hitrosti). Na občini poudarjajo, da bodo o natančni organizaciji prometa še obveščali: “O natančnem datumu začetka rušitve in organizaciji prometa bomo v prihodnjih tednih dodatno komunicirali.”
Ključen projekt za varnost mesta
Gradnja novega mostu (vrednega okoli 15 milijonov evrov) je del širšega paketa protipoplavnih ukrepov v vrednosti približno 25 milijonov evrov.
Ti vključujejo tudi širitev struge Savinje, ki bo po novem omogočala bistveno večjo pretočnost in s tem večjo varnost ob visokih vodah. Vsa ključna dela morajo biti zaključena do konca junija.
OPN: Celje po 18 letih blizu ključnega dokumenta?
Ob infrastrukturnih projektih pa v ozadju poteka še ena pomembna zgodba – sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN), ki ga Celje pripravlja že skoraj dve desetletji.
Župan Kovač poudarja, da ostaja to osrednji projekt mandata: “OPN je temeljni razvojni dokument mesta. Zavezal sem se, da ga bomo v tem mandatu pripeljali do konca.”
Poplave leta 2023 so proces močno zapletle, saj so zahtevale nove hidrološke podlage in poplavne karte: “Za Celje zdaj veljajo drugačna izhodišča, morali smo izdelati novelirane poplavne karte in jih vključiti v načrt,” poudarja Kovač.
Trenutno občini še vedno manjkata ključni mnenji Direkcije za vode in Ministrstva za kmetijstvo. Postopek pa, kot pravi župan, ostaja nepredvidljiv: “Kljub vsemu verjamem, da bomo letos po 18 letih ta dokument vendarle pridobili.”
Kje se zatika?
Največ izzivov je pri usklajevanju med stavbnimi in kmetijskimi zemljišči ter pri natančnih bilancah rabe prostora. “Gre za usklajevanja do kvadratnega metra natančno, dolge tabele, dodatne študije in usklajevanja z lastniki zemljišč. Te zadeve enostavno trajajo,” dodaja celjski župan.
Dodaten izziv predstavljajo tudi poplavne razmere v Celju, poudarja Kovač: “Celje leži na zelo vodnatem območju. Velik del mesta je poplavno ogrožen, kar močno omejuje umeščanje predvsem občutljive infrastrukture, kot so šole, vrtci ali bolnišnice.”
Preberite tudi:
Konec aprila se začenja rušenje obstoječega mostu na Polulah
