Smo že v drugem tednu novembra, kar pomeni da smo že krepko v jeseni. Kljub temu pa smo bili pred kratkim deležni visokih, skoraj poletnih temperatur, kar nič ne nakazuje na prihajajočo zimo. Ponekod v Sloveniji so izmerili celo več kot 25 stopinj Celzija, kakšne pa so bile temperature v naših krajih?
Septembrske temperature so bile letos pod dolgoletnim povprečjem, prav tako pa je zapadlo trikrat več padavin od povprečne mesečne količine. Zato pa je bil oktober toliko bolj topel. Proti koncu meseca in v začetku novembra je namreč temperatura ponekod narastla krepko nad 20 stopinj Celzija, na praznik prvega novembra pa je bil dan tako topel, da so bili marsikje po Sloveniji podrti temperaturni rekordi za november. Na prazničen dan se je ob tako ugodnem vremenu na obali marsikdo odločil tudi za skok v vodo, vreme pa je tudi v naših krajih spominjalo na poletje.
Kot je razvidno iz zgornje sheme, so bile visoke temperature izmerjene prav tako v naših krajih. Marsikje je živo srebro krepko preseglo 20 stopinj Celzija, izmerjeni pa sta bili tudi novi rekordni temperaturi za november. V Slovenskih Konjicah je temperatura narastla vse do 24,1 stopinj Celzija, kar je eno stopinjo več od prejšnjega rekorda, v Celju pa je termometer dosegel 23,9 stopinj, kar je za 1,1 stopinjo več od bivše rekordne temperature. Absolutno najvišjo temperaturo na prvi novembrski dan pa so izmerili v okolici Črnomlja, in sicer 26,2 stopinje Celzija
Letošnji oktober najtoplejši v sedemdesetih letih
To, da je bil letošnji oktober najtoplejši v več kot sedemdesetih letih pa ni naključje, trdi Andrej Velkavrh, meteorolog in nekdanji vremenar. Ne le ta oktober, temperaturni rekordi se podirajo skoraj vsako leto. Višanje povprečnih temperatur ter nenehno podiranje temperaturnih rekordov pa je moč pripisati podnebnim spremembam, za katere smo zelo verjetno krivi ljudje. Dejstvo je, da se Slovenija segreva hitreje od evropskega povprečja, če pa smo do zdaj mislili, da nas kot z vodo bogate države ne rabi skrbeti o preskrbi z le to, smo poleti lahko videli ravno obratno. Ob močni suši so marsikje rezervoarji vode dosegali alarmantno nizke količine.
Kljub temu smo to poletje vsi Slovenci prišli do pitne vode, ne moremo pa z gotovostjo trditi, da bo tako tudi čez nekaj desetletij. Posledice podnebnih sprememb ter dvigovanja povprečne temperature na Zemlji pa ne čutimo le v Sloveniji, marsikje jih občutijo še huje. Vedno bolj pogoste so vremenske ujme, kot so poplave, hurikani ter nalivi, po drugi strani pa so ponekod vedno bolj trdovratne suše, ki uničujejo vedno več kmetijskih pridelkov. Ob tem pa ne smemo pozabiti dvigovanja vodne gladine, ki bo v naslednjih desetletjih predstavljalo grožnjo tudi slovenskim obalnim mestom.
Foto: FB / Meteoinfo Slovenija, Pixabay.com, meteo.si
