Zdravje v občini Celje 2021: manj novih primerov raka; umrljivost nižja, a še vedno nad slovenskim povprečjem

14. 04. 2021 06:12

Pred časom je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predstavil podatke o zdravju v savinjski regiji, o čemer smo pisali tukaj, sedaj pa so znani tudi najnovejši podatki glede zdravja v občinah.

Splošna slika na nacionalni ravni se v primerjavi z letom poprej ni bistveno spremenila. V MOC smo v mnogih kazalnikih bolj zdravi od slovenskega povprečja, nekateri kazalniki pa še vedno vzbujajo skrb.

Predstavljamo podrobne podatke o tem, kakšno je zdravje ljudi v Mestni občini Celje in v sosednjih občinah.

Občina Šentjur – inforgrafika spodaj – je bila kot edina občina savinsjke regije v ožjem izboru za naziv Občina zdravja 2021.

Dejstva o aktualnem zdravstvenem stanju v Mestni občini Celje

V Mestni občini Celje se je tudi v lanskem letu, kot že nekaj let poprej, zmanjšalo skupno število na novo odkritih rakavih obolenj. V MOC je bilo povprečje (2013-2017) na novo odkritih primerov raka primerov raka na 100.000 prebivalcev 509 (leto prej za obdobje 2021-2016 pa 512). Še vedno smo v tem parametru krepko pod slovenskim povprečjem, ki znaša 564 primerov novih primerov raka na 100.000 prebivalcev in se je tokrat celo nekoliko zvišal. Tako MOC kot tudi vse sosednje občine so glede novo odkritih rakavih obolenj pod slovenskim povprečje. Še najbolj se je stanje poslabšalo v občinah Dobrna, Štore in Laško.

na 100.000 prebivalcev Novo odkrita rakava obolenja 2012-2016 Novo odkrita rakava obolenja 2013-2017
Slovenija 563 564
Vojnik 552 512
Celje 512 509
Žalec 512 515
Dobrna 500 548
Štore 494 521
Laško 487 511
Šentjur 459 468

Glede na najpogostejše vrste odkritih rakavih obolenj je Celje nad slovenskim povprečjem le pri raku debelega črevesa in danke. Te vrste raka je bilo v obdobju 2013-2017 odkritih 69 primerov na 100.000 prebivalcev (v obdobju 2012-2016 pa 71), slovensko povprečje je 67 (lani 70). Malenkost pod povprečjem pa smo pri raku pluč, saj beležimo 66 primerov na 100.000 prebivalcev (enako kot lani), slovensko povprečje je 68 (lani 67). Še najbolj od slovenskega povprečja odstopamo pri novoodkritih primerih raka dojke. Beležimo namreč “le” 109 primerov na 100.000 prebivalcev (lani 120) medtem ko je slovensko povprečje 122 primerov na 100.000 prebivalcev.

V naši soseščini v skrbi predvsem občutno nadpovprečno število novih primerih raka debelega črevesa in danke v občinah Dobrna (93 novih primerov na 100.000 prebivalcev), Štore (92 primerov) in Šentjur (80 primerov) ter novih primerih raka dojke v Laškem (142 novih primerov na 100.000 prebivalcev).

na 100.000 prebivalcev (obdobje 2013-2017) Novi primeri raka debelega črevesa in danke Novi primeri raka pljuč Novi primeri raka dojke
Celje 69 66 109
Dobrna 93 29 88
Laško 67 43 142
Šentjur 80 48 96
Štore 92 71 81
Vojnik 62 49 114
Žalec 59 58 85
Slovenija 67 68 122

Splošna umrljivost (petletno povprečje v letih 2015 do vključno 2019) se je tokrat še znižala, naslednje leto pa bo ta kazalnik (za obdobje 2016-2020), glede na epidemijo covida-19, zaradi katere smo leta 2020 (23.891 umrlih) zabeležili preko 3.000 smrti več kot leta 2019 (20.588 umrlih), zagotovo slabši.

V MO Celje tokrat, v primerjavi s prejšnjim primerjalnim obdobjem, beležimo padanje splošne umrljivosti, še vedno pa smo nad slovenskim povprečjem. V naši soseščini je splošna umrljivost nižja le v Žalcu, z nadpovprečno splošno umrljivostjo pa izstopajo predvsem občine Dobrna, Štore in Laško.

na 100.000 prebivalcev Splošna umrljivost 2014-2018 Splošna umrljivost 2015-2019
Dobrna 1224 1148
Štore 1028 1036
Laško 1013 981
Šentjur 960 950
Vojnik 935 930
Celje 920 917
Slovenija 916 909
Žalec 919 900

Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let) v MO Celje se je tokrat znižala. Lani je bilo to povprečje še 160 umrlih na 100.000 prebivalcev, letos pa je 146. Slovensko povprečje je 160 (lani 162). V naši soseščini po tem parametru izstopa predvsem občina Štore, ki je visoko nad slovenskim povprečjem.

Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let) se je v MO Celje nekoliko zvišala in znaša 84 umrlih na 100.000 prebivalcev (lani 77), kar je nad slovenskim povprečjem, ki je 74 umrlih. V tem parametru sta iz naše soseščine visoko nad povprečjem občini Dobrna in Štore.

Stopnja umrljivosti zaradi samomora se je nekoliko znižala in je 22 umrlih na 100.000 prebivalcev (lani 24), v Sloveniji pa 19. Največjo samomorilnost v naši soseščini beležijo v občini Šentjur.

Umrljivost zaradi raka pljuč se je nekoliko znižala in je pod slovenskim povprečjem. Za rakom pljuč tako umre povprečno 34 oseb na 100.000 prebivalcev (lani 40). Največjo umrljivost zaradi raka na pljučih v naši soseščini beležijo v občini Štore.

na 100.000 prebivalcev za obdobje 2015-2019 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let) Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let) Umrljivost zaradi raka pljuč (0-74 let) Umrljivost zaradi samomora
Celje 84 146 34 22
Dobrna 120 158 22 29
Laško 72 166 26 23
Šentjur 66 146 28 34
Štore 107 198 60 31
Vojnik 75 179 39 28
Žalec 76 156 36 21
Slovenija 74 160 40 19

Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je v MOC trajala povprečno 16,8 koledarskih dni na leto (lani 15,1), v Sloveniji pa 17,7 dni (lani 16,4). Občani MOC so torej bili na bolniški odsotnosti v povprečju 0,9 dneva manj od povprečnega Slovenca. Slovensko povprečje se je povečalo za več kot en dan oz. za 1,3 dneva na leto.

Odzivnost na presejalne programe v MOC: Odzivnost v programu SVIT (za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke) je 61,9 %, kar je sicer 2 % več kot lani, a še vedno pod slovenskim povprečjem 65,6 %. Odzivnost v programu ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu) je bila 73,3 %, kar je nad slovenskim povprečjem, ki je 72,4 %. Odzivnost v programu DORA (zgodnje odkrivanje raka dojk) je bila 76,9 %, kar je malenkost pod slovenskim povprečjem, ki je 77,6 %.

Glavni zdravstveni poudarki za Mestno občino Celje

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 22 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 61,9 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,3 %, v Sloveniji pa 72,4 %

Kaj pa slovensko zdravje v mednarodnem okviru?

Glede na zadnjo raziskavo OECD pa so podatki za Slovenijo v primerjavi s 36 državami članicami OECD naslednji: pri novo odkritih primerih raka smo malenkost nad povprečjem (prva dvajsetericaa držav), pri splošni umrljivosti prebivalcev smo malenkost pod povprečjem (prva dvajseterica držav), pri umrljivosti zaradi raka je Slovenija v samem vrhu držav z največ smrtmi zaradi vseh vrst raka (prva trojica držav), umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni je pri nas krepko pod povprečjem in se nahajamo v spodnji polovici držav. Po številu samomorov je Slovenija krepko nad povprečjem in se nahajamo v samem vrhu, pred nami sta samo Litva in Koreja.

B.S., vir: NIJZ

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
153 queries in 0,912 seconds.