Praznik dela, 1. maj, ni le simbol zgodovinskega boja za delavske pravice, ampak tudi priložnost za razmislek o sodobnem trgu dela.
Podatki za Slovenijo in posebej za Mestno občino Celje razkrivajo zanimive trende: od rasti delovne aktivnosti do vse večjih dnevnih migracij in spreminjajoče se vloge mest kot zaposlitvenih središč.
Slovenija: stabilna zaposlenost, a več mobilnosti
Leta 2025 je imela Slovenija 941.267 delovno aktivnih prebivalcev. Med njimi je bilo 55 % moških in 45 % žensk, povprečna starost pa 44 let. Večina (73 %) jih je delala v zasebnem sektorju, kar kaže na prevladujočo vlogo gospodarstva, medtem ko javni sektor zaposluje predvsem višje izobražene.
Pomemben trend je rast deleža tujih delavcev – teh je že 16 %, največ iz držav nekdanje Jugoslavije. Hkrati pa se zmanjšuje delež ljudi, ki delajo v občini svojega prebivališča: danes le še okoli 44,5 %. To pomeni, da je mobilnost delovne sile vse večja.
Celje: več delovno aktivnih prebivalcev kot kadarkoli
V Mestni občini Celje je število delovno aktivnih prebivalcev v zadnjih dveh desetletjih zraslo:
leta 2002: 18.794
vrh pred krizo (2008): 20.960
najnižja točka (2013): 17.886
leta 2025: približno 22.200
To pomeni, da je danes v Celju več delovno aktivnih prebivalcev kot kadarkoli doslej. Po krizi 2008–2013 je sledila stabilna rast, ki se nadaljuje še danes.
Koliko Celjanov dela v Celju?
Čeprav število delovno aktivnih prebivalcev narašča, jih vedno manj dela v domači občini:
2002: 13.939 (≈ 74 %)
2013: 11.047 (≈ 62 %)
2025: 11.800 (≈ 53 %)
Delež se je torej v dveh desetletjih močno zmanjšal. Danes skoraj polovica delovno aktivnih Celjanov dela zunaj občine.
Ta trend potrjuje tudi podatek o delovnih migracijah: delež Celjanov, ki delajo drugje, se je povečal z 23,9 % leta 2000 na skoraj 47 % leta 2025.
Za vse več Celjanov torej, kljub naraščanju števila delovnih mest, domača občina postaja “zgolj” bivalen kraj, od koder se na delo vozijo drugam. Obenem pa se v Celje v službo vozi vse več ljudi iz okolice.
Celje kot zaposlitveno središče
Po drugi strani Celje ostaja pomembno zaposlitveno središče za širšo regijo.
Število delovnih mest v Celju (ne glede na prebivališče zaposlenih):
2002: 28.433
2013: 27.092
2019: 30.590
2025: 32.059
To pomeni, da Celje danes ponuja več kot 32.000 delovnih mest, kar je največ v zadnjih 20+ letih.
Priča smo torej zanimivemu nasprotju. Celjani vse pogosteje odhajajo na delo drugam, hkrati pa v Celje prihaja vse več ljudi iz drugih občin. Gre za tipičen primer regionalnega zaposlitvenega vozlišča.
Plače v Celju
Plače v Celju sledijo nacionalnim trendom rasti:
2023: 1.415 € neto
2024: 1.475 € neto
2025: 1.554 € neto
Čeprav so nekoliko pod slovenskim povprečjem (1.602 € neto), razlika ni velika, kar kaže na relativno stabilno gospodarsko okolje. Obenem pa povprečna plača v Celju zadnja leta narašča hitreje kot na državni ravni.
Ob prazniku dela podatki za Celje razkrivajo nekaj ključnih trendov:
1. Rast zaposlenosti
Število delovno aktivnih prebivalcev dosega rekordne ravni.
2. Več dnevnih migracij
Vedno manj ljudi dela v občini prebivališča – mobilnost je nova realnost.
3. Celje kot regionalno središče
Kljub odhajanju Celjanov drugam mesto ostaja pomemben zaposlitveni center.
4. Stabilna rast delovnih mest
Število delovnih mest v Celju dolgoročno narašča.
