Bazen kadrov, po katerih je največ povpraševanja, izpraznjen. Kako se bomo reševanja težav lotili na Celjskem?

17. 01. 2022 06:22

Zadnje napovedi Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2022 kažejo, da naj bi med 177 registriranimi poklici, v tem letu kadra primanjkovalo v kar 108 poklicih. Na Celjskem je ta vrzel še nekoliko večja, saj naj bi kadra primanjkovalo v 111 poklicih.

Ob koncu decembra je bilo registriranih 65.969 brezposelnih, kar je 0,9 % več kot novembra in 24,4 % manj kot decembra 2020. V povprečju je bilo leta 2021 prijavljenih 74.316 brezposelnih, 12,6 % manj kot leta 2020. (ZRSZ)

Decembra je bilo v Sloveniji registrirano brezposelnih okoli 66 tisoč oseb, od tega dobrih 9 tisoč v savinjski statistični regiji oz. dobrih 7 tisoč na območju OS ZRSZ Celje, ki zajema urade za delo Celje, Žalec, Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice. Toda bazen kadrov, ki jih delodajalci trenutno najbolj iščejo, je izpraznjen.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je 6,8-odstotna, na Celjskem pa je nad slovenskim povprečjem in se giblje okoli 7,5 odstotka.

Več kot polovica delodajalcev se sooča s pomanjkanjem ustreznih kadrov

Na trgu dela je konec lanskega leta delo preko zavoda iskalo slabih 66 tisoč ljudi, katerih poklicni profil pa v večini ne ustreza trenutnim potrebam delodajalcev. Ti ta trenutek sicer skupaj ponujajo okoli 3800 prostih delovnih mest, toda ta so v veliki meri usmerjena v kader, ki pa ga na trgu primanjkuje. Zadnji podatki kažejo, da med 177 registriranimi poklici, kadra primanjkuje oz. ga bo letos primanjkovalo v kar 108 poklicih (51 poklicev je v ravnovesju med potrebami delodajalcev in ponudbo na trgu dela, presežek obstaja pri 18 poklicih). Na Celjskem je ta vrzel še nekoliko večja, saj naj bi kadra primanjkovalo v 111 poklicih (44 poklicev je v ravnovesju med potrebami delodajalcev in ponudbo na trgu dela, presežek obstaja pri 22 poklicih).

V primerjavi z lansko napovedjo imamo v Sloveniji med primanjkljaji 14 poklicev več. Na Celjskem pa je v primerjavi s predhodnim obdobjem letos v primanjkljaju 9 poklicev več.

Največje povpraševanje je/bo po delavcih v predelovalni industriji in gradbeništvu, osebju v hotelih in drugih uradih (strežniki, čistilke,…), voznikih težkih tovornjakov, strokovnjaki za zdravstveno nego in drugi zdravstveni delavci ter varilci in skladiščniki. Za leto 2022 se predvideva tudi primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih šolah, srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev v vrtcih, medtem ko so pretekle napovedi predvidevale ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po omenjenih poklicih. Zadnji podatki kažejo tudi na predviden primanjkljaj pravnih strokovnjakov, ki so bili še lani v presežku.

Stanje na trgu delodajalce spravlja v brezupen položaj, saj se morajo posluževati prijemov (nadurno delo, zavrnitve naročil,…), ki lahko dolgoročno situacijo samo še poslabšajo. Zgovoren je podatek, da se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev v preteklih šestih mesecih soočala že več kot polovica delodajalcev (51,2 %). Epidemija je sicer, glede na pretekla neepidemična leta, tudi na Celjskem, najbolj vplivala na primanjkljaj poklicev na področje zdravstva, gostinstva in logistike.

Trenutno med iskalci zaposlitve prevladujejo dolgotrajno brezposelni, stari nad 50 let s končano osnovno šolo ali manj. Največ ljudi delo išče v območnih službah Ljubljana (dobrih 19 tisoč oseb), Maribor (dobrih 9 tisoč oseb) in Celje (dobrih 7 tisoč oseb).

Kakšno je stanje na Celjskem?

Tudi na Celjskem je kadrovska kriza podobna kot po celotni državi. Delo v celotni savinjski statistični regiji, ki zajema 31 občin, trenutno išče dobrih 9 tisoč ljudi. Največ registrirano brezposelnih je v občinah Celje (slabih 2 tisoč), Velenje (dobrih tisoč), Žalec (dobrih 800), Šentjur (slabih 700), Slovenske Konjice (dobrih 600), Rogaška Slatina (dobrih 500) ter Šmarje pri Jelšah in Laško (dobrih 400). Toda kot na ravni celotne države, imajo tudi delodajalci na Celjskem težave z neustrezno ponudbo kadra.

Kot nam je povedala Dubravka Milovanović, direktorica Območne službe ZRSZ Celje, se primanjkljaji/presežki poklicev nadaljujejo že iz preteklih let, vendar se v zadnjem obdobju to kaže še bolj izrazito. “Predviden primanjkljaj za letos je zlasti za naslednje poklice: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarji, kuharji , strokovni sodelavci za zdravstveno nego, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev , varnostniki, elektroinštalaterji, elektrotehniki, računalničarji, zidarji, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, varilci, strugarji, orodjarji, delavci za preprosta dela pri visokih oz. nizkih gradnjah, tehniki strojništva, inženirji strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, steklarji, prodajalci, strokovnjaki za socialno delo, učitelji razrednega pouka,…” našteva. Doda, da bo na drugi strani največ presežka delovne sile med ekonomisti, filozofi, sociologi, antropologi, novinarji, prevajalci, tajniki, fotografi, glasbeniki, grafični oblikovalci ipd..

Ključni razlogi za primanjkljaja teh poklicev na Celjskem so po mnenju Dubravke Milovanović zlasti ti, da kandidatov v tem poklicu enostavno ni oz. jih je premalo. “Premalo je vpisov v tovrstne izobraževalne programe. Določenih izobraževalnih programov se več ne izvaja. Kader je posledično premalo usposobljen (nima ustreznih kompetenc, znanj, sposobnosti, licenc, izpitov, ipd.), zato imajo delodajalci težave z iskanjem kadra v teh poklicih,” pove in izpostavi še dva dejavnika, ki vplivata na takšno stanje trga dela. To so delovni pogoji (plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo, ipd.), ki odvračajo kandidate, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih ter strukturni dejavniki (povprečna starost brezposelnih oz. iskalcev zaposlitve, dolgotrajna brezposelnost ipd.), ki prav tako vplivajo na pomanjkanje kadra v teh poklicih.

Na ZRSZ OS Celje se nameravajo reševanja nastalega problema lotiti tako, da bodo še naprej osebe, ki nimajo dovolj znanja, kompetenc, vključene v izobraževanja in usposabljanja, prav tako pa jih bodo še naprej vključevali v različne ukrepe Aktivne politike zaposlovanja (s ciljem večanja zaposlitvenih priložnosti) ter poleg tega krepili tudi neformalne oblike izobraževanja. “Čim učinkovitejša motivacija, spodbujanje oseb za aktivno iskanje zaposlitve, še nadaljnje dobro sodelovanje z delodajalci, tudi zastopanje oseb pri delodajalcih ipd.,” zaključi direktorica Območne službe ZRSZ Celje.

Razpoložljiva delovna mesta redno objavljamo tudi na Celje.info. Zadnja si lahko ogledate TUKAJ.
Kako se reševanja težav lotevajo delodajalci?

Sicer pa so podjetja doslej pomanjkanje ustreznih kadrov najpogosteje premagovala z uvedbo nadurnega dela, ki so ga uporabili v 47,1 % primerov. Dobra četrtina delodajalcev (27,0 %) je problematiko iskanja ustreznega kadra reševala s prenašanjem dela na zunanje izvajalce (outsourcing), slaba četrtina jih je za ta delovna mesta (pre)usposobila že zaposlene (23,6 %), 20,6 % delodajalcev je zaradi težav s kadrovanjem moralo zavrniti naročila, 13,6 % delodajalcev je zabeležilo vpliv na zmanjšanje obsega proizvodnje ali storitev, 10,3 % jih je časovno odložilo načrtovano širitev, 0,2 % delodajalcev je proizvodnjo preselilo v tujino. Za 11,0 % anketiranih delodajalcev pomanjkanje ustreznega kadra ni imelo vpliva na poslovanje.

Kateri poklici bodo v letu 2022 predvidoma v primanjkljaju, ravnovesju ali presežku:

B.S., foto: pixabay

Oznake: , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
167 queries in 1,419 seconds.