Katere občine celjske regije so bile najuspešnejše pri črpanju evropskih sredstev

22. 10. 2018 06:31

Le še slab mesec dni nas loči od lokalnih volitev 2018, ko se bodo občani ponovno odločali, komu zaupati vodenje svoje občine. Odločitev na lokalni ravni temelji predvsem na spremembah kakovosti življenja, ki jih prebivalci v lokalnem okolju neposredno občutijo.

Na slednje vpliva več faktorjev, svoj delež k temu pa prispevajo tudi počrpana evropska sredstva. Ta so bodisi pridobljena iz proračuna EU, bodisi gre za neposredno prejeta sredstva EU iz naslova strukturnih skladov in drugih evropskih inštitucij. Črpanje EU sredstev vpliva na razvitost občine, ni pa edini pogoj za to, da je občina uspešna in razvita.

V celjski regiji so skupno največ evropskih sredstev počrpali v Občini Šmarje pri Jelšah, v povprečju na prebivalca pa največ v Občini Dobrna.

Dve občini celjske regije nista počrpali niti enega evra evropskih sredstev.

Na ravni Slovenije so največ evropskih sredstev načrpale Mestna občina Ljubljana (61,53 mio evrov), Mestna občina Kranj (26,6 mio evrov) in Občina Brezovica (16,19 mio evrov).

Največ evropskih sredstev na prebivalca so počrpale Občina Grad (3764 evrov), Občina Pivka (2318 evrov) in Občina Podlehnik (1452 evrov).

Kar 20 slovenskih občin ni počrpalo niti enega evra evropskih sredstev. Med temi sta tudi dve občini celjske regije, Tabor in Vransko.

Leto 2015 je bilo zadnje leto črpanja evropskih sredstev iz obdobja 2007-2013. Slovenija je za to obdobje počrpala dobre štiri milijarde evrov. Od 2014 do 2020 poteka novo obdobje črpanja sredstev. Slovenija lahko v tem obdobju počrpa slabih pet milijard evrov.

In kako so evropska sredstva v minulem mandatu črpale občine celjske regije?

V celjski regiji so največ evropskih sredstev počrpale Občine Šmarje pri Jelšah (2,2 mio evrov), Šentjur (2 mio evrov) in Rogaška Slatina (1,7 mio evrov). Mestna občina Celje med 22 občinami celjske regije zaseda 4. mesto, saj je počrpala 1,3 mio evrov. Brez evra počrpanih evropskih sredstev v celjski regiji sta zgolj sosednji občini Tabor in Vransko.

Med Mestnimi občinami je občina Celje po višini skupnih počrpanih evropskih sredstev na neslavnem predzadnjem mestu. Manj evropskih sredstev od celjske je počrpala le še Mestna občina Slovenj Gradec (0,231 mio evrov).

Nekoliko drugačna je slika, če pogledamo počrpana povprečna evropska sredstva na prebivalca. Največ evropskih sredstev na prebivalca je počrpala Občina Dobrna (315 evrov), sledita Občina Kozje (299 evrov) in Občina Polzela (260 evrov).

Razpredelnica počrpanih evropskih sredstev v občinah celjske regije:

Občina Evropska sredstva na prebivalca v € Evropska sredstva skupno v mio. €
Dobrna 315,2 0,697
Kozje 298,5 0,92
Polzela 259,8 1,599
Braslovče 216 1,193
Šmarje pri Jelšah 211,4 2,169
Podčetrtek 181,9 0,607
Rogaška Slatina  150,3 1,657
Šentjur 107,2 2,04
Bistrica ob Sotli 79,4 0,108
Dobje 72,6 0,071
Zreče 64,5 0,413
Žalec 56,8 1,209
Slovenske Konjice 49,4 0,725
Rogatec 38,5 0,118
Celje 26,4 1,296
Prebold 26,2 0,132
Laško 24,8 0,327
Vitanje 19,8 0,045
Vojnik 7,6 0,066
Štore 0,3 0,001
Tabor 0 0
Vransko 0 0

Kako je evropska sredstva črpalo preostalih deset občin, ki so skupaj z občinami celjske regije del savinjske statistične regije: Občina Gornji Grad (5,3 €/prebivalca; skupno 0,013 mio evrov), Občina Ljubno (36,7 €/prebivalca; skupno 0,095 mio evrov), Občina Luče (74,1 €/prebivalca; skupno 0,11 mio evrov), Občina Mozirje (13,1 €/prebivalca; skupno 0,053 mio evrov), Občina Nazarje (0 €/prebivalca; skupno 0,00 mio evrov), Občina Rečica ob Savinji (105 €/prebivalca; skupno 0,243 mio evrov), Občina Solčava (1302 €/prebivalca; skupno 0,67 mio evrov), Občina Šmartno ob Paki (220,1 €/prebivalca; skupno 0,709 mio evrov), Občina Šoštanj (61,6 €/prebivalca; skupno 0,536 mio evrov) in Mestna občina Velenje (193,6 €/prebivalca; skupno 6,351 mio evrov)

Podrobna Infografika počrpanih EU sredstev (vir: siol.net):

Oznake: , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
172 queries in 0,758 seconds.