Gospodarstvo celjske regije v letu 2019: plače še vedno daleč od slovenskega povprečja, a tudi produktivnost


Gospodarsko moč in vpliv na poslovne rezultate gre v celjski regiji pripisati predvsem družbam, ki so lani ustvarile 90 % vseh prihodkov, neto dodane vrednosti ter zaposlovale prav takšen delež vseh zaposlenih v regiji. Družbam je pripadala velika večina ustvarjenega čistega dobička, prav tako izgube.

Podjetniki so lani v regiji ustvarili 8,1 % vseh prihodkov in neto dodane vrednosti ter zaposlovali slabo desetino vseh zaposlenih v Sloveniji.

V povprečju so zaposleni pri podjetnikih prejemali 413 evrov nižjo plačo od zaposlenih pri družbah.

Zadruge med vsemi poslovnimi subjekti v regiji predstavljajo zanemarljiv delež. Njihovi prihodki so lani obsegali le skromen odstotek prihodkov poslovnih subjektov v regiji.

Kako gre gospodarskim družbam v celjski regiji

V lanskem letu je bilo na Celjskem 30 velikih, 101 srednja, 748 majhnih in 4.763 mikro družb. Skupaj je torej v celjski regiji lani poslovalo 5.642 družb oz. 194 več kot leto poprej. V celotni savinjski regiji je sicer 6.773 družb. Celjska regija v Sloveniji že nekaj let dosega okrog 8 % ekonomske moči.

Lanski rezultati poslovanja družb celjske regije kažejo na nadaljnjo rast obsega poslovanja, ki pa se je v primerjavi z letom prej nekoliko umirila. Družbe so povečale število zaposlenih za 5 % oz. 2247 oseb. Povprečna bruto plača v regiji je znašala 1.512 in se je glede na leto 2018 povečala za 2,6 % (+38 €) oziroma realno za 1,6 %. Regijska bruto plača je še poglobila svoj zaostanek za povprečno plačo vseh družb v Sloveniji, kjer je znašala povprečna mesečna bruto plača 1.714 €, v letu 2019 je bila torej nižja za 11,8 % (v letu 2018 za 10,8 %).

Pri povprečnih plačah družb v regiji po dejavnostih, so le tri dejavnosti izstopale iz slovenskega povprečja, in sicer dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro (2.155 evrov), informacijske in komunikacijske dejavnosti (2.040 evrov) ter zdravstveno in socialno varstvo (1.969 evrov). Podobno razmerje velja tudi za regijske občine saj so le tri občine presegle slovensko povprečje. Pri tem naj omenimo, da lahko na povprečje znatno vpliva višina povprečne plače ene same družbe, zlasti v občinah, kjer je registriranih le nekaj družb.

Celjska regija je lani zabeležila rast produktivnosti zaposlenih. Ta je presegla rast plač. Kljub temu celjska regija pri produktivnosti še vedno zaostaja za Slovenijo, saj je vsak zaposleni v celjski regiji v povprečju lanskega leta ustvaril 154.518 evrov prihodkov, kar je za dobro petino manj od slovenskega povprečja ter za 13,8 % nižjo neto dodano vrednost na zaposlenega. Regijske družbe so ustvarile tudi za slabo tretjino manj čistega poslovnega izida na zaposlenega.

Prihodki, odhodki, dobiček družb na Celjskem:

Gospodarske družbe celjske regije so lani ustvarile skupaj 7.193 mio € prihodkov (5 % več kot leta 2018) in 6.859 mio € odhodkov (6 % več kot leta 2018) kar pomeni, da so družbe celjske regije skupaj ustvarile 334 mio € neto celotnega dobička oz. 3 % manj kot leto poprej. Neto čisti dobiček celjskih družb je znašal 283 mio €. Vse velikostne skupine družb so preteklo poslovno leto zaključile z neto čistim dobičkom. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) se je v regiji lani povečal za 9,4 %, njegov obseg pa je znašal 714.444 tisoč evrov.

Družbe iz Mestne občine Celje so ustvarile daleč največ čistega dobička regije, sledile so družbe iz občine Žalec ter družbe iz občin Šentjur in Zreče, šentjurske družbe so tudi zabeležile najintenzivnejšo rast čistega dobička.

Preteklo leto je s povprečno čisto izgubo v višini 40.073 tisoč evrov končala dobra četrtina družb v regiji oz. skoraj vsaka četrta družba. Te družbe so zaposlovale 3.094 oseb ali 6,6 % vseh zaposlenih v regiji. Obseg izgube se je v primerjavi z letom prej zmanjšal za dobro četrtino, šest družb v regiji pa je poslovno leto zaključilo z več kot 500 tisoč evrov čiste izgube. Kakor pri dobičku so tudi po obsegu čiste izgube izstopale družbe iz Mestne občine Celje, ki so pridelale dobro tretjino regijske izgube. Slabo tretjino regijske izgube so pridelale konjiške družbe.

Kako gre samostojnim podjetnikom v celjski regiji

Za predložitev letnih poročil za leto 2019 je bilo zavezanih 5.482 podjetnikov, oziroma 156 manj kot v letu 2018. Lani je bilo v Poslovni register na območju celjske regije na novo vpisanih 1.299 podjetnikov, izbrisanih pa 997.

Podjetniki, ki so poslovali v letu 2019, so v primerjavi z letom 2018 povečali število zaposlenih za 9 % oz. 4887 oseb. V celjski regiji je poslovala desetina vseh slovenskih podjetnikov. Povprečna bruto plača pri samostojnih podjetnikih v regiji je znašala 1.099 € (slovensko povprečje je 1.106 €) in se je glede na leto 2018 povečala za 3,9 % (+41 €). Plače so v primerjavi z družbami v povprečju 413 € nižje. Odstopanje glede na povprečne plače v družbah je večinoma posledica dejstva, da v plačo zaposlenih pri podjetniku niso vštete plače nosilcev dejavnosti.

Prihodki, odhodki, dobiček podjetnikov na Celjskem:

Podjetniki so lani ponovno povečali poslovno uspešnost in ekonomsko moč. Vse dejavnosti so poslovno leto zaključile pozitivno, prav tako vse občine. Za okoli desetino so bili višji prihodki, odhodki, čisti prihodki od prodaje, tako na domačem in trgu EU.

Po ekonomski strukturi ostajajo najmočnejše panoge, tako na ravni Slovenije kot regije, trgovina, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti.

Podjetniki s celjskega in njihovi zaposleni so bili lani bolj produktivni od povprečja Slovenije. Bili so tudi zelo gospodarni, saj so s 100 evri odhodkov ustvarili okoli 107 evrov, v povprečju Slovenije pa 108 evrov prihodkov.

Podjetniki so v letu 2019 ustvarili 637.798 tisoč € vseh prihodkov (+7 % glede na leto prej). Podjetniki na Celjskem so lani ugotovili 597.801 tisoč € odhodkov. Neto podjetnikov dohodek na Celjskem je tako znašal 39.997 tisoč evrov, kar je 7,1 % višji pozitivni neto rezultat glede na leto poprej. Neto dodana vrednost je znašala 163.184 tisoč evrov.

ZADRUGE: V letu 2019 je 40 zadrug celjske regije ustvarilo 76.702 tisoč evrov prihodkov in 114 tisoč evrov čiste izgube. V zadrugah je bilo lani 335 zaposlenih. Povprečna bruto plača se je povečala za dobre 3 %, vendar je bila za dobro desetino nižja od povprečne plače družb, in je znašala 1.348 evrov.

B.S., vir: Ajpes