Na okrogli mizi v Celju odprli glavne probleme javnega prevoza v Savinjski regiji (video)

06. 12. 2011 14:05

Minuli teden je društvo Focus v sodelovanju z Mestno občino Celje v Narodnem domu v Celju v okviru projekta Mobilizacija za javni potniški promet organiziralo okroglo mizo “Javni potniški promet v Savinjski regiji – priložnosti in izzivi”. Okrogle mize so se poleg medijev udeležili Natalija Črepinšek (MO Celje), Boštjan Čokl (Izletnik Celje), Matjaž Dovečar (Cipra Slovenija), Cvetka Draksler (MzP), Janez Karo (Simbio d.o.o), Mojca Skale (občina Vojnik), Boris Šuštar (Civilne iniciative Celje), Tine Tevž (Koratur) ter članice društva Focus Lidija Živčič (moderatorka), Urška Žmauc, Katarina Otrin in Marjeta Benčina.

Okrogla miza v Celju je bila peta v nizu okroglih miz, ki jih v okviru tega projekta organizira društvo Focus. Namen je ustvariti platformo akterjev, ki se vsakodnevno trudijo za izboljšanje javnega potniškega prometa na regionalni in nacionalni ravni. V prvi vrsti gre za ponudnike prevozov (avtobusnih in železniških), oglaševalce na lokalnem in regionalnem nivoju (občine), odgovorne na nacionalnem nivoju (MzP), civilno javnost in tudi gospodarstvenike. Potrebno pa je tudi iskati rešitve za oživitev JPP na regionalni ravni. Veliko družbenih skupin, ki nima dostopa do osebnega avtomobila (otroci, starejši, nezmožni vožnje) po mnenju društva ni konkurenčnih prebivalcem z osebnimi vozili. Okroglo mizo spremljata tudi razstavi „JPP je kul!” in „Ples za zadnji vlak” v avli MO Celje.

Predstavnice društva Fokus, MOC in Ministrstva za promet

V Celju, tretjem največjem slovenskem mestu, na Mestni občini Celje načrtujejo uvedbo mestnega potniškega prometa že naslednje leto, ko bodo sprejeli občinski trajnostno-mobilnostni načrt in proračun občine. Po besedah Boštjana Čokla (Izletnik Celje) število potnikov na avtobusih iz leta v leto pada (za okoli 3 odstotke letno), po drugi strani pa je celjska železniška postaja ena najbolj frekventnih v Sloveniji. Rešitev za JPP torej tiči v večjih frekvencah in nižjih cenah vozovnic, vendar bremena teh ugodnosti ne bodo mogli prevzeti ponudniki prevozov, temveč bi k temu morali pristopiti različni akterji, sta poudarila Tine Tevž (Koratur) in Boštjan Čokl. Marjeta Benčina iz društva Fokus pa je dodala, da bi prometna politika morala bistveno več pozornosti in sredstev usmeriti v izboljšanje javnega prevoza, saj je dobro delujoč javni prevoz temelj družbene povezanosti in vključenosti v gospodarske dejavnosti.

Na srečanju so med drugim izpostavili pomembnost medsebojnega sodelovanja, v prvi vrsti pa bi bilo nujno potrebno povečanje frekvenc prevozov in boljše usklajevanje voznih med avtobusnimi prevozniki in Slovenskimi železnicami ter nižje cene vozovnic. Cvetka Draksler s prometnega ministrstva pa je dodala, da bi bilo nujno uvesti ukrepe, ki bi zmanjšali privlačnost uporabe osebnih vozil in ki bi sicer bili med uporabniki slednjih seveda manj priljubljeni.

Okrogle mize so se udeležili glavni akterji javnega prometa v Savinjski regiji

Na okrogli mizo v Celju so torej prišli do ugotovitev, da se predvsem ljudje, ki jih želijo iz osebnega avtomobila privabiti na JPP, v prvi vrsti odločajo za javni prevoz na podlagi frekventnosti prevozov na določeni liniji. Uporabniki avtomobilov se prav tako težko odpovedo udobju osebnega avtomobila, ki jim ga ta zaenkrat še nudi. Problem so tudi urniki zaposlenih, otrok v OŠ in SŠ ter vrtcih, ki so v preteklosti ustrezali ponudnikom prevozov, danes pa od njih zahtevajo dodatne avtobuse in šoferje, kar slednjim seveda predstavlja visoke stroške. Ugotovili so tudi, da je sodelovanje med občinami, kar se tiče javnega potniškega prometa, na zelo slabem nivoju.

Po besedah Cvetke Draksler se na državni ravni razvijajo sistemi, ki bodo znižali cene vozovnic, jih poenotili in javni potniški promet naredili ljudem dostopnejši in prijaznejši (projekt IJPP), s 1. januarjem prihodnje leto je v načrtu ustanovitev Direkcije za JPP, kjer bodo združene vse službe, ki trenutno upravljajo z JPP.

Na okrogli mizi so izpostavili tudi zanimive rešitve za razpršeno poseljena območja, kjer bi uvedli t.i. vaške taksije, ki bi služili ljudem izven konic, bili bi vključeni v sistem enotne vozovnice (lahko bi porabili že obstoječe taksi službe). Predvsem pa so se vsi strinjali, da JPP ne more biti samo-vzdržen in prepuščen trgu, sofinanciran bo moral biti s strani države, lokalnih skupnosti in podjetij.

Vabljeni k ogledu spodnjih video prispevkov, kjer smo za izjave prosili Cvetko Draksler iz MzP, Natalijo Črepinšek iz MOC ter Lidijo Živčič iz društva Fokus.

v/t/f: Egon Horvat

Oznake: , , , , , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
179 queries in 0,546 seconds.